Tiskane izdaje
Berlin – Kanclerko Angelo Merkel je begunska kriza prizadela že na septembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih je njena konservativna unija CDU/CSU zmagala z najslabšim rezultatom po letu 1949. Zdaj ji priljubljenost pada zaradi socialne trgovine v Essnu, ki bi rada služila le še nemškim državljanom.
Krščanskodemokratski kanclerki se takšne kategorizacije ne zdijo dobre, s čimer je seveda mišljena odločitev socialne trgovine v Essnu za sprejemanje izključno nemških strank. »Zaradi navala beguncev v minulih letih, ob katerem je bil delež tujih državljanov med našimi strankami kar 75-odstotni, smo prisiljeni sprejemati le stranke z nemškim potnim listom,« so sporočili. Ta odločitev socialne trgovine v osrčju rudarskega Porurja, ki od leta 1995 več tisoč ljudem omogoča lažjo nabavo najnujnejših živil, je v Nemčiji sprožila vihar.
Direktor essenske trgovine Jörg Sartor je poudaril, da je bila pred begunsko krizo dobra tretjina strank tujega rodu, zdaj pa imajo občutek, da si pomoči potrebni Nemci ne upajo več k njim.
Enainšestdesetletnega Sartorja nekateri zmerjajo z nacistom. Drugi niso tako ostri, a so tudi v združenju več kot 30 socialnih organizacij Deutscher Paritätischer Gesamtverband njegovo odločitev označili za etnično diskriminacijo. Obsodili so tudi oblast, da je toliko ljudi sploh prisiljenih iskati pomoč v socialnih trgovinah. »Da morajo ljudje ne glede na to, od kod prihajajo, hoditi v socialne trgovine, je znamenje, da je v tej bogati državi odpovedala politika,« je medijem povedal generalni direktor združenja Ulrich Schneider. V Nemčiji več kot 900 socialnih trgovin pomaga prejemnikom socialne pomoči, upokojencem, revnim družinam z otroki in drugim. Poldrugi milijon ljudi oskrbujejo z živili, pridobljenimi z donacijami in podporami.
»Ozračje strahu«
Javnomnenjske raziskave kažejo, da skoraj 60 odstotkov Nemcev razume odločitev socialne trgovine v Essnu in več kot polovica se ne strinja s kanclerkino kritiko. »Nemčija proizvaja preveč poražencev integracije,« je ugotovil tudi Weltov komentator Ulf Poschardt. Opozoril je na brezpravne predele nekaterih mest, na turški in iranski nadzor nad mošejami ter zavrnjene prosilce za azil, ki jih ne vrnejo v domovino. S tem po njegovem olajšajo delo nacionalistični Alternativi za Nemčijo (AfD). Tretja največja stranka v državi je pritegnila mnoge, ki so že dolgo zmajevali z glavo, je prepričan komentator.
Essenska socialna trgovina. Foto: AP
Visoki politiki nekaterih strank so napovedali obračun z mogočnimi arabskimi klani, ki vladajo v predelih nekaterih nemških mest ter se bogatijo z mamili, prostitucijo, igrami na srečo in ropi, a jim bodo Nemci verjeli šele, ko bodo to videli na lastne oči. V takšnem razpoloženju nekateri jemljejo »pravico« v svoje roke. Zadnje čase se je nekoliko umirilo ozračje v brandenburškem Cottbusu, kjer so potekali spopadi med domačini in begunci, danes pa so v Dresdnu obsodili na večletno zaporno kazen člane skupine Freital, ki jo označujejo za teroristično združbo. Sedem moških in ženska so leta 2015 z eksplozivom napadli zatočišča za begunce in svoje politične nasprotnike iz stranke Levica, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi. Sodišče je ugotovilo, da so na Saškem ustvarili »ozračje strahu« in pri tem vzeli v zakup celo morebitne smrti.
Pometanje krivde
Nemški demokratični republiki so očitali pometanje krivde za nacistične zločine pod preprogo oziroma pripisovanje teh kapitalistični Zahodni Nemčiji, čeprav je ta veliko bolj iskreno obračunavala z njimi, in to zanikanje zgodovinske odgovornosti se kaže še danes. AfD ima nesorazmerno veliko somišljenikov prav na vzhodu države in se ponekod na tem območju spreminja v pravo ljudsko stranko.
Nova velika koalicija Angele Merkel, ko bo ustoličena, takšnih problemov ne bi smela pometati pod preprogo. Treba bo odločno obračunati z ekscesi na eni in drugi strani. Vlada ne bo imela veliko časa, da dokaže kredibilnost. Vsako njeno napako bodo razbobnali v Alternativi za Nemčijo, ki ima z več kot 90 parlamentarci odmeven zvočnik tudi v bundestagu.
