New York – Pravosodni minister Jeff Sessions je v torek po treh urah zaslišanja v kongresu pokazal znake utrujenosti in nejevolje. »Vedno poskušam pošteno in resnično,« je zabrusil enemu od inkvizitorjev. Nato pa znova izgubil spomin na zadnji dve leti.
Sessions je že dvakrat prestal podobno torturo v senatu, obakrat pustil za sabo več neodgovorjenih vprašanj kot pojasnil, ki bi pregnala dvome o morebitnih povezavah med predsedniško kampanjo Donalda Trumpa in Moskvo. V torek so ga zasliševali poslanci v pravosodnem odboru spodnjega doma kongresa, in čeprav je dobil nekaj prijateljskih vprašanj strankarskih kolegov, ob katerih je lahko nekoliko zajel sapo, je bil pet ur deležen precej ostrega izpraševanja.
Demokrati so natančno secirali njegovo iskrenost pri opisovanju stikov Trumpove kampanje z Rusijo, temnopolti člani stranke, ki niso pozabili preteklih obtožb o njegovem rasizmu, so še vedno iz sebe zaradi poletnega poročila zvezne policije FBI, v katerem so kot nevarnost državi označili tudi »skrajneže črnskega porekla«. Člani njegove stranke, ki ne podpirajo Trumpovega ravnanja, so ga zasliševali o obnovi določil, ki omogočajo obveščevalcem nacionalne varnostne agencije (NSA) prisluhe brez sodnih nalogov. Trumpu naklonjena republikanska večina pa je pritiskala nanj, zakaj ne imenuje posebnega preiskovalca za Hillary Clinton.
Zmeda in pozaba
Sessions je vztrajno branil svojo iskrenost o stikih z Rusijo, čeprav je doslej moral že večkrat popraviti ali dopolniti prejšnje trditve. Tokrat se je izgovarjal na kaotičnost kampanje kot razlog, da ni prej razkril pogovorov s Carterjem Pageem in Georgeem Papadopoulosom, dvema manj opaznima članoma kampanje, ki pa sta v zadnjih tednih priznala svoje ne ravno običajne stike z ruskimi uradniki. »Niste bili del Trumpove kampanje, ta je bila po eni strani briljantna, po drugi pa vsakodnevna zmeda ... Zdaj bi radi, da se spomnim podrobnosti izpred enega leta, koga sem srečal na posameznem sestanku, kaj smo govorili,« se je izmotaval minister.
Nerodno je, ker se po eni strani menda ne spomni sestanka s Papadopoulosom, na katerem je ta predlagal, da bi pripravil srečanje kandidata Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Toda hkrati ve, da je predlog »odločno zavrnil«, Papadopoulosu pa zabičal, da nima pooblastil za dogovarjanje z Rusi. Ko so demokrati opozorili na njegove nedoslednosti, se je znova izgovoril na luknjast spomin ali z dolgovezenjem kradel čas za odgovore (poslanci so imeli na voljo le po pet minut).
Vrnitev v senat
Sessions je zavrnil pozive strankarskih kolegov, naj pravosodno ministrstvo imenuje posebnega preiskovalca, ki bi se lotil Hillary Clinton, saj po njegovih besedah »ni dovolj dejstev za začetek takšne preiskave«. Zamisel prihaja iz Bele hiše, v kateri Trump neprestano zahteva, naj se ministrstvo loti njegovih političnih nasprotnikov. Desnica se doslej ni zmenila za zamisel, ki maje temelje demokratične države. Ob čedalje odločnejših ukrepih posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki išče povezavo med Trumpovo kampanjo in Rusijo, so se oprijeli vsake rešilne bilke, s katero bi odvrnili pozornost.
V torek so našteli vse morebitne prestopke nekdanje demokratske predsedniške kandidatke. Od spornega srečanja njenega soproga Billa Clintona s prejšnjo pravosodno ministrico Loretto Lynch med kampanjo, prek »demokratske zarote z Moskvo« pri snovanju razvpitega dosjeja o Trumpu, do odobritve prodaje kanadskega podjetja Uranium One (to koplje tudi ameriški uran) ruskemu tajkunu, ki je povezan s Putinom. Pogrevanja zadnje zgodbe se je naveličal tudi voditelj konservativne televizije Fox News Shepard Smith in na grozo gledalcev utemeljil, da je to povsem izmišljen škandal.
Sessionsova zavrnitev bo brez dvoma še eno razočaranje na njegov rovaš pri predsedniku. Ministrov stolček se maje od začetka Muellerjeve preiskave, v zadnjih dneh pa so se povečala ugibanja, da se bo vrnil v senat in tako rešil republikansko zadrego v Alabami. Vrh stranke namreč upa, da bo v domači zvezni državi priljubljeni politik s kandidaturo za svoj nekdanji sedež preprečil zmago republikanskemu uradnemu, a vse bolj spornem kandidatu Royu Mooru. Ta se otepa obtožb o spolnem nadlegovanju mladoletnic, za zdaj pa se noče odpovedati kandidaturi.













