Sloni zmagujejo, mar ne?

Kitajščina nima besede za okel, zato številni Kitajci sploh niso poznali krvave poti do dragocenih »slonjih zob«.

Objavljeno
05. januar 2017 18.10
Zorana Baković
Zorana Baković
Ko je prejšnji petek uradni Peking objavil, da bo leta 2017 prepovedal trgovino s slonovino, se je zdelo, da v kitajskem horoskopu manjka znamenje te čudovite živali. To bi bilo lahko namreč leto slona.

Kaj nam preostane drugega, kakor da prepustimo petelinu, ki bo po lunarnem koledarju nastopil 28. januarja, da na ves glas objavi, da bodo zaradi te odločitve kitajske vlade sloni premagali človeško lakoto po njihovih oklih. Zaradi njih so jih v zadnjem desetletju ubili več deset tisoč, predvsem zato, da bi zadovoljili povpraševanje na velikem kitajskem trgu.

Že takrat, ko se je kitajski košarkarski zvezdnik Yao Ming pred dvema letoma dejavno pridružil kampanji za prepoved trgovine s slonovino, se je zdelo, da ima Peking končno resne namene. Slavni športnik je poleti 2014 dva tedna preživel v Keniji in Južni Afriki ter se pred kamerami osrednje kitajske televizije najprej družil s sloni in z nosorogi, nato pa obiskal kraje, kjer so ležala njihova krvava trupla.

Dobro je vedel, da veliko kitajskih ljubiteljev in kupcev slonovine pravzaprav niti ne ve, kako se pridobivajo dragoceni »slonji zobje«, kakor jim pravijo v kitajščini, ki ne pozna besede za okle. Ko je mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW) leta 2007 opravil anketo med kitajskimi državljani, so ugotovili, da jih 70 odstotkov med njimi ne ve, da lahko ta »zob« vzamejo samo mrtvemu slonu. In potem, ko so po predvajanju dokumentarnega filma, posnetega z Yao Mingom, izvedli novo anketo, je 83 odstotkov Kitajcev, ki so kadarkoli kupili nekaj, kar je bilo narejeno iz slonovine, izjavilo, da si takšnega predmeta ne bi niti zaželeli, če bi vedeli, da so ta »slonji zob« pridobili s tako krvavim postopkom.

Popolna prepoved do konca leta

Velika dilema glede tega, kako bi bilo mogoče preprečiti ubijanje slonov, je bila povezana z učinkom popolne prepovedi. Mnogi so se namreč bali, da bi s takšnim ukrepom samo zvišali ceno slonovine ter tako dodatno spodbudili nezakonito trgovino in še bolj množično ubijanje teh živali.

Toda vrednost slonovine se je začela zmanjševati zaradi nenehne kampanje, ki jo je pospremila še napoved samega predsednika Xi Jinpinga. Ta je povedal, da bo država še naprej odločno vztrajala pri tem, da je trg treba zapreti. V osmih največjih kitajskih mestih so se cene zmanjšale za polovico že do decembra 2015 in lani so se nato samo še zniževale. Kilogram slonovine je leta 2014 stal tudi do 2100 dolarjev, sredi lanskega leta je cena znašala samo še od 450 do 900 dolarjev, do konca leta pa se je ustalila pri približno 500 dolarjih. To je bil prvi znak, po katerem je bilo mogoče sklepati, da bi bila prepoved tokrat lahko res učinkovita.

Domača prodaja bo po napovedih osrednje vlade popolnoma prepovedana do konca leta 2017, že marca pa bodo zaprli prvo skupino tovarn za obdelavo slonovine. Za končni cilj si bo treba skrbno prizadevati, saj ni dovolj samo zapreti kitajski trg. Kupci, ki se ne zmenijo za krvave slike ubitih živali, se bodo obrnili na sosednje države, zato je treba hkrati zapreti tudi trge v Vietnamu, Burmi, na Filipinih, Tajskem in Japonskem. Aktivisti za zaščito slonov pravijo, da je treba prepoved in kazni za kršitve vpisati v zakon o zaščiti divjih živali tako, kakor so to storili pri pandah. Za uboj pande vas lahko na Kitajskem obsodijo tudi na 20-letno zaporno kazen.

Slonovina in korupcija

Dobre rezultate so med drugim dosegli tudi zaradi boja proti korupciji. Slonovina je na Kitajskem tradicionalen statusni simbol in iz nje so nekoč izdelovali predmete, kakršni so, denimo, jedilne paličice, pečati in hišni okraski. Zaradi visoke cene so hitro postali priljubljeno darilo, s katerim so podkupovali visoke uradnike. Zato mnogi tudi zaradi obljube o nadaljevanju boja proti korupciji upajo, da se bo povpraševanje po slonovini začelo zmanjševati.

Sloni bi lahko letos postali zmagovalci, vendar se ne bi smeli prehitro veseliti. Kitajska je že leta 1990 podpisala konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), ki prepoveduje mednarodno trgovino s slonovino. Toda ker je kitajsko gospodarstvo raslo, srednji razred pa postajal čedalje številnejši, povpraševanja po tem materialu ni bilo mogoče nadzorovati, zato so leta 2007 iz konvencije CITES izločili 102 toni slonovine, ki so jo na dražbi kupili kitajski in japonski kupci. Tako so odpravili prepoved in danes vsakih 15 minut ubijejo enega slona, da bi zadovoljili povpraševanje na trgu, in to predvsem na Kitajskem.

Tokrat bi kljub temu lahko bilo vse drugače. Poleg prepovedi so začeli ozaveščati javnost o trpljenju živali, ki so nekoč živele tudi na Kitajskem ter danes simbolizirajo srečno prihodnost, moč in modrost.