Sloveniji za svobodo osmica, svetu niti sedmica

Raziskava v 159 državah kaže, da je najbolj svobodna Švica, najbolj zatirana Sirija, Slovenija pa je napredovala na 36. mesto.

Objavljeno
18. februar 2018 21.57
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Ljubljana – Medtem ko Evropejci, med njimi tudi večina Slovencev, vse bolj optimistično zrejo na prihodnost EU in njenega gospodarstva, svet postaja zaskrbljen zaradi svobode. Indeks te je namreč na lestvici od nič do deset s 7,05 v zadnjem letu padel na 6,93. Najbolj svobodna je Švica, najmanj Sirija. Slovenija je z oceno 8,01 na spodobnem 36. mestu.

Vojne, teroristični napadi in socializem so po zadnji raziskavi, ki jo je pet svetovnih inštitutov že tretjič opravilo v 159 državah, največji »krivci« za padec človekove svobode. Z njihovo »tezo« se ujema ocena najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometer, v kateri tudi Slovenci terorizem in priseljevanje prepoznavajo za največji evropski izziv.

»V času naraščajočega populizma in avtoritarnih voditeljev je potreba po merjenju ravni svobode vse večja,« meni Tanja Porčnik iz Visio instituta, soavtorica poročila, ki so ga na podlagi 79 kazalnikov pripravili Cato Institute (ZDA), Fraser Institute (Kanada) in Liberales Institut (Nemčija) ter soizdajatelja Visio institut (Slovenija) in Institute of Economic Analyses (Rusija). Raven človekove svobode je skupek osebne in gospodarske svobode, po zadnjem merjenju je držav, ki ne dosegajo niti ocene sedem, 89.

Medtem ko sta pri najvišje in najnižje uvrščenih osebna in ekonomska svoboda precej izenačeni, je v Sloveniji indeks ekonomske svobode skoraj za tretjino nižji od indeksa osebne, dva pomembna kazalnika gospodarske svobode, obseg paradržave in regulativa, pa sta najnižja od vseh slovenskih sploh – znašata 4,2 in 6,8. Z izjemo ocene delovanja pravne države pa nasprotno najviše kotirajo kazalniki osebne svobode gibanja, religije, zbiranj, izražanja in osebnih odnosov pa tudi varnosti.

Sistem zvez in poznanstev

Šepanje na segmentih pravne države (ocena 7) in paradržave (4,2) dr. Bojan Dobovšek, vodja nepovezanih poslancev, pripisuje kongregacijskemu modelu vladanja, ki poskuša z »držanjem ljudi v nevednosti in vodenjem države prek piarovcev ohranjati pozicije in obvladovati finančne tokove«. Kot pravi, je državljan prisiljen iskati »zveze in poznanstva«, da si zagotovi osnovne pogoje za življenje in družino, kar škodljivo vpliva na razvoj družbe in države. Poleg tega je precejšen del ekonomije, ustanov in podjetij ujet v labirint korupcije, ki ovira svobodno ekonomsko pobudo ali priznavanje strokovnosti posameznika.



Za povečavo kliknite na infografiko.

Tudi mednarodna pravnica dr. Dominika Švarc Pipan se strinja, da ni povsem neutemeljeno prepričanje, da pravni sistem ter državne in pravosodne institucije ne izpolnjujejo funkcije, ki bi jo v zreli ustavni demokraciji morali – zagotavljanje pravičnosti in dostojanstva vseh ljudi; zdi se, da postajajo orodje interesov ozkih političnih in gospodarskih elit na račun povprečnih, deprivilegiranih državljanov. Vzroke za takšno dojemanje stanja pravne države gre po njenem iskati v sistemskih pomanjkljivostih in anomalijah, v odpravo katerih bo treba vložiti še veliko politične volje.

Najbolj padli Madžari in Poljaki

Raven svobode ponekod preseneča – Albanija denimo le za enajst mest zaostaja za Slovenijo –, ni pa presenečenj med regijami sveta in nizki oceni svobode v ZDA, državi, ki je nekoč veljala za njen branik. Največ svobode uživajo zahodni Evropejci, največ mest sta od zadnjega merjenja napredovali Slovenija in Estonija, najbolj so padli Madžari in Poljaki. V svetovnem merilu je najobčutnejši padec svobode izkusila vzhodna Evropa, kjer je Ukrajina po lanskem padcu za 27 mest letos padla še za dodatnih 17 na 132. mesto. Najnižje stopnje svobode ostajajo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

V svobodi žensk poleg severne Amerike prednjači Evropa, najslabše je v južni Aziji, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Slovenke so po teh meritvah »maksimalno« svobodne.

Svoboda gre tudi v korak z dohodki: več svobode ko uživajo ljudje, višji dohodek na prebivalca ustvarijo. Tako četrtina najvišje uvrščenih glede na indeks človekove svobode beleži trikrat višji dohodek na prebivalca od »manj svobodnih«. Vprašanje, zakaj je rek Kdor ne dela, naj ne je zamenjal novi Kdor ne uboga, naj ne je, je tako vse bolj aktualno.