Tiskane izdaje
Trump je v petek uresničil napovedi in podpisal izvršni ukaz, s katerim je za 120 dni ustavil sprejemanje beguncev v ZDA, povsem ukinil sprejemanje beguncev iz Sirije, za 90 dni pa so prepovedali vstop državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav (Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna), ki so na vrhu ameriškega spiska povezav s terorizmom. Seznam držav je nemudoma zbudil pomisleke, saj iz teh držav ni prišel noben napadalec na ZDA, na njem pa ni Saudske Arabije, Pakistana in Egipta, od koder je prišla velika večina teroristov, med njimi izvajalci terorističnega napada 11. septembra 2011. Agencija Bloomberg je hitro ugotovila, da na seznamu ni držav, s katerimi ima družinsko podjetje predsednika poslovne povezave, kar je Bela hiša sicer ostro zanikala.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je nemudoma začelo ustavljati potnike iz omenjenih sedmih držav, opravljati dolga zasliševanja, mnogim so preprečili vstop v državo, kljub temu da so imeli veljavne vstopne vizume. Na mednarodnih letališčih po svetu so se širili zmeda, kaos in strah, ko so ljudje z veljavnimi dovoljenji za bivanje ali študij v ZDA ugotovili, da morda ne morejo več k svojim družinam. »Sem iranski doktorski študent na univerzi Yale, zdaj v tujini na raziskovalnem programu. Trump mi bo morda preprečil vrnitev v ZDA!« je prek družbenega omrežja sporočal Ali Abda.
Begunci so se mesece prebijali skozi izčrpna in dolgotrajna preverjanja ter čakali na dovoljenja za vstop, in ko so jim ga odobrili, so se jim tik pred zdajci podrle sanje. V Kairu so iraškim beguncem z veljavnimi dokumenti prepovedali vstop na letala, podobno se je v Iraku dogajalo pripadnikom jazidske manjšine, ene največjih žrtev skrajnežev Islamske države.
Sodni poseg
V soboto se je zaradi tega začel širiti val protestov. »Vsi z območja New Yorka, pojdite na terminal 4 letališča JFK, dogaja se velik protest proti Trumpu,« je pozival filmar Michael Moore. Taksisti (večino taksijev v New Yorku vozijo priseljenci) so v znak protesta prenehali voziti na letališče, policija je blokirala javni promet in dovolila izstopati samo potnikom z vozovnicami. Kljub temu se je na osrednjem newyorškem letališču zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo, naj oblasti izpustijo enajst potnikov, ki so na letala vstopili z veljavnimi dokumenti, ob pristanku pa jih je pričakala prepoved vstopa.
Podobni prizori so se ponavljali na letališčih drugod po državi, protestirali so na velikih mednarodnih vstopnih točkah v državo. Blokado je prekinilo zvezno sodišče v Brooklynu, kjer je sodnica Ann Donnelly ugodila hitri tožbi Zveze za državljanske svoboščine (ACLU) in ustavila izvajanje dela predsedniškega ukaza, ki je onemogočal vstop potnikom, ter izgone prebivalcev sedmih držav z veljavnimi vstopnimi dokumenti. Podobno so ravnali zvezni sodniki drugod po državi. Protestniki so navdušeno pozdravljali ljudi, ki so jim oblasti po dolgih urah dovolile vstop v državo, med njimi 88- in 83-letnemu paru iz Irana, ki se je v solzah objemal s sorodniki.
Hiter odziv je prišel iz mnogih organizacij. Prevozniško podjetje Lyft je napovedalo, da bo ACLU v prihodnjih štirih letih namenilo milijon dolarjev za »zaščito ustave«. Brian Chesky, soustanovitelj podjetja Airbnb, ki omogoča oddajanje stanovanj popotnikom, je sporočil, da bodo omogočili brezplačno bivanje beguncem in ljudem, ki so jim oblasti onemogočile vstop v ZDA. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je ukaz neposredno prizadel 372 potnikov, stodevetim so preprečili vstop v državo, letalske družbe pa so stotriinsedemdesetim zavrnile vstop na letalo na poti v ZDA.
Nelagodje desnice
V Beli hiši zavračajo, da ukaz temelji na veri, ampak je »osredotočen na varnostna vprašanja«. Toda predsednik je v petek poudaril, da bodo pomagali kristjanom iz Sirije in jih sprejeli v državo, hkrati pa prejšnjo ameriško vlado obtožil, da je pri sprejemanju beguncev dajala prednost muslimanom. Preverjanje »alternativnih dejstev« je hitro pokazalo, da so lani v ZDA sprejeli 37.521 krščanskih beguncev in 38.901 muslimanskih.
Liberalni del ZDA je ogorčen. Prvi senator demokratov Chuck Schumer je ukaz v solzah označil za neameriškega. V New Yorku so včeraj popoldne nasproti Kipa svobode, simbola priseljevanja, znova potekali množični protesti. Mnogi napovedujejo, da Trumpov ukaz ne bo prestal sodnega preizkusa tudi zaradi zakona iz leta 1965, s katerim je kongres prepovedal diskriminacijo priseljencev na podlagi njihove nacionalnosti. Tudi v vrstah republikancev je zaznati vse večjo zaskrbljenost.
Vplivna senatorja John McCain in Lindsey Graham sta ukaz označila za zmeden in neusklajen postopek, ki bo koristil propagandi nasprotnikov ZDA. Nekaj njunih kolegov z desnice je previdno opozorilo, da so ZDA vedno imele odprta vrata za begunce in priseljence in da bi morala Bela hiša v iskanje rešitve vključiti kongres. Vodja republikanske senatne večine Mitch McConnell pa je dejal, da bo sodišče odločilo, »ali je vse skupaj šlo predaleč«.
