Šole ogroža ministrica, ne grizliji

New York – Potrjevanje ministrov nove ameriške vlade je vse bolj mučen proces, v katerem demokrati na koncu izgubijo. Podpredsednik je moral prvič v zgodovini države s svojim glasom reševati kandidata, za nohte je šlo šolski ministrici.

Senatna razprava o šolski ministrici Betsy DeVos se je spremenila v preizkušanje vztrajnosti, saj je republikansko vodstvo zgornje zbornice kongresa sklenilo, da seje ne bodo prekinili do glasovanja o njeni potrditvi. Demokrati, ki sta se jim v nasprotovanju proti sporni kandidatki pridružili dve senatorki desnice, kar je glasove porazdelilo na neodločenih 50 proti 50, so zato izrabili ves čas, ki so ga imeli na voljo, in vso noč z govornice grmeli proti premožni republikanski donatorki ter upali, da bo še kakšen republikanski senator prestopil v njihov tabor.

Konflikt interesov

DeVosova je dolgoletna aktivistka na področju šolstva in je vodila vplivno lobistično organizacijo American Federation for Children, ki se zavzema za privatizacijo osnovnega šolstva in uvedbo »izobraževalnih bonov«. Ti staršem omogočajo vpis v katerokoli šolo, ta pa na podlagi bona dobi državna finančna sredstva. Kritiki trdijo, da bo to spodrezalo javno šolstvo in davčni denar preusmerilo v zasebna podjetja, usmerjena k iskanju dobička.

Njeno zaslišanje na odboru za šolstvo je razkrilo precej majavo poznavanje zvezne zakonodaje na področju šolstva, poleg tega ji očitajo neizkušenost in konflikt interesov, saj ima svoj denar naložen v vrsti podjetij in organizacij, kar bi lahko vplivalo na njene odločitve na čelu ministrstva. Eden od biserov zaslišanja je prišel ob vprašanju o orožju v šoli, ko ji je ušlo, da ga podeželske šole potrebujejo za obrambo pred grizliji. Tako so prejšnji teden pisarne senatorjev preplavili telefonski klici ter pošta in elektronska sporočila volivcev proti DeVosovi, to so precej spodbudili šolski sindikati.

Zmerni republikanski senatorki, Susan Collins iz Maina in Lisa Murkowski z Aljaske, sta popustili pritisku. Prva je DeVosovi očitala pomanjkljivo poznavanje zakonodaje, druga je dejala, da je kandidatka tako prepričana v desničarsko dogmo o propadanju javnega šolstva, da je spregledala njegove mnoge uspehe, še posebno ker skrbi za izobraževanje večine Američanov. A niti prečuta noč ni pomagala in v torek je Pence moral v kongres (podpredsednik ZDA uradno predseduje senatu) in s svojim glasom za ministrico presekati zastoj.

Soglasno nesoglasje

Ameriški politiki so hkrati izjemno enotni pri ugotavljanju, da je šolski sistem v težavah, in izjemno razdeljeni, kako jih odpraviti. Od leta 1983, ko je vlada Ronalda Reagana objavila uničujoče poročilo o razmerah v šolstvu Država na kocki, poskušajo najti učinkovito rešitev. George Bush mlajši je za program Nobenega otroka ne bomo zapustili dobil podporo iz obeh strank, Barack Obama je podobno složno potrditev njegovega načrta Vsakemu otroku bo uspelo imenoval »božični čudež«, saj je bil navajen nenehnega metanja polen iz desnice.

Oba pola imata pri reformi izobraževanja slepe pege, levica preveč rada prezre številne slabe šole v javnem sistemu in z dobrikanjem vplivnemu sindikatu dopušča delo slabih učiteljev. Desnica je obsedena s privatizacijo in vidi uvedbo izobraževalnih bonov kot čarobno palico, ki bo odpravila vse težave. DeVosova je skrajna oblika te dogme, pod vplivom njenih lobističnih milijonov ima zvezna država Michigan enega najslabših nadzorov nad zasebnimi šolami, ki so prek koncesij vključene v javni sistem, 80 odstotkov pa jih deluje kot podjetja za ustvarjanje dobička. Rezultati so uborni, 80 odstotkov michiganskih koncesijskih šol je pod državnim povprečjem pri branju in matematiki.

Šolski minister je v ZDA eden najmanj vplivnih članov vlade, saj ima zvezna vlada vpliv le na deset centov od vsakega dolarja, ki gre za javno šolstvo, to je večinoma prepuščeno zveznim državam in šolskim okrožjem. Toda DeVosova bo kljub vsemu imela možnost usmerjati delovanje sistema, saj ministrstvo razlaga zvezna pravila, skupaj s konservativnimi skupinami pa lahko prepriča guvernerje zveznih držav, da odprejo vrata izobraževalnim bonom.

Izbira najslabšega

Preučevanje njihove uvedbe je pokazalo zelo različne rezultate, po besedah Dennisa Epplea iz univerze Carnegie Mellon »boni niso sistematično zanesljiv način za izboljšanje rezultatov izobraževanja«. V New Yorku in Washingtonu so z njihovo uporabo dosegli boljše rezultate pri učencih, nekatere raziskave na Švedskem in v Čilu pa kažejo, da tekmovanje izboljša celoten šolski sistem. Toda po študijah iz Ohia in Indianapolisa se je z uvedbo bonov uspeh učencev poslabšal, rezultati v Louisiani pa so bili izjemno problematični, saj so učenci, ki so s pomočjo bonov prišli v zasebne šole, imeli kar za 50 odstotkov večje možnosti, da se bodo njihove ocene poslabšale, kot učenci, ki so ostali v javnih šolah.

Koncesijske šole so lahko ob skrbnem nadzoru države, ki določa program in odvzema licence neuspešnim, zelo uspešne, kar dokazuje zvezna država Massachusetts, njihovi šolski rezultati so najboljši v ZDA. Toda tako kot sindikati za vsako ceno nasprotujejo uvajanju zasebnega šolstva, je DeVosova grožnja, da bo Trumpova vlada poudarila ene najslabših in najmanj učinkovitih oblik takšnega preoblikovanja izobraževalnega sistema.