Šolska ura proti orožju

Ameriški srednješolci so prekinili pouk in množično zahtevali večjo varnost.

Objavljeno
14. marec 2018 22.25
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Na tisoče dijakov po ZDA je včeraj s protesti proti strelskemu nasilju zaznamovalo mesec dni od tragedije v Parklandu na Floridi. Ponekod, kot v New Yorku, s podporo šolskih oblasti, drugod kljub prepovedim. Orožarskemu lobiju so dali vedeti, da jeza ni pojenjala.

»Stran z orožjem!« je skozi megafon vpil dijak šole v Queensu, enem od petih okrajev New Yorka, »Stran!« mu je odgovarjala dobra stotnija mladih na stopnicah pred šolo. Z napisi »Dovolj je bilo tišine, ustavimo orožarsko nasilje«, »Stojimo združeni« in podobnimi so dali jasno vedeti, zakaj so tako kot skoraj 3000 drugih srednjih šol po ZDA okoli 10.17 za 17 minut prekinili pouk. V spomin na 17 žrtev pokola v Parklandu. »Tega ne bo konec, dokler sami ne bomo ukrepali. Ne moremo samo čakati na naslednji strelski napad, to se mora končati,« je 14-letni Jamier v sončnem, a hladnem newyorškem dopoldnevu, pojasnil, zakaj so s sošolci odšli iz šolskih klopi.


Za povečavo kliknite na infografiko.

V New Yorku so jim stali ob strani učitelji, ravnatelji, tudi župan Bill de Blasio in guverner zvezne države New York Andrew Cuomo. Slednji je na spodnjem Manhattnu z njimi legel na tla v parku Zuccotti v simbolni uprizoritvi padlih srednješolcev. Kljub temu je bil deležen očitkov, da politiki ne storijo dovolj za varnost učencev. Država New York ima sicer eno najstrožjih orožarskih zakonodaj, med drugim so prepovedali prodajo polavtomatskih kopij vojaškega orožja, kot je razvpita puška AR-15. A se je hkrati uprl klicem, naj prepovedo prodajo vsega orožja, »to ni moje stališče, to ni v skladu z ustavo«, je dejal guverner, ki razmišlja o predsedniških volitvah. In dobro ve, da so želje in zahteve v enem najbolj liberalnih mest v ZDA precej drugačne kot na ameriškem podeželju.

Samotni upor

Ponekod so šolske uprave prepovedale proteste, pri čemer so se sklicevale na varnost. V okrožju Whitfield v južnjaški Georgii je šolska nadzornica Judy Gilreath srednješolcem, ki bi zapustili razrede, zagrozila z disciplinskimi ukrepi, ker bi protesti lahko povzročili prepire med učenci. Celo v Parklandu so po 17-minutnem zborovanju na šolskem igrišču zahtevali od dijakov, naj se vrnejo v razrede, a so se ti uprli in z učenci drugih šol odšli na 3,5 kilometra dolg pohod do spominskih obeležij pokojnim. V Sayervillu v zvezni državi New Jersey so učencem dovolili shod v dvorani, le Rosa Rodriquez je prekršila prepoved in odšla iz šole. V Severni Karolini je osamljeni Justin Blackman na praznem šolskem dvorišču potožil, da nikomur ni mar, a nato dobil odzive podpore z vsega sveta.


Za povečavo kliknite na infografiko.

V Washingtonu se je več sto srednješolcev zbralo pred Belo hišo in glasno skandiralo: »Kaj hočemo? Nadzor nad orožjem! Kdaj ga hočemo? Zdaj!« Stanovalec predsedniške palače, ki je po februarskem pokolu vse presenetil, ko je pred televizijskimi kamerami podprl za ZDA precej ostre ukrepe, si je po nekaj pogovorih z lobisti in člani stranke seveda premislil. Donald Trump je v ponedeljek oznanil, da »ni dovolj politične podpore« za zvišanje starosti za nakup orožja na 21 let. Toda poziv #dovolj se je prek družbenih omrežij razrasel v gibanje, ki združuje številne mlade. V zvezni državi Maine so zaradi do pol metra visokih snežnih zametov prestavili proteste, a se je klub temu več sto dijakov med snežnim metežem zbralo pred šolskimi zgradbami. »Ne zlorabljajte besed naših ustanovnih očetov za pranje krvi s šolskih tal,« je v Yarmouthu dijakinja Sage Watterson opozorila, da drugi amandma ustave ni izgovor za brezmejno oboroževanje.

Posmeh NRA

Razvpita Nacionalna strelska zveza (NRA), glavni ameriški orožarski lobist, se ni pustila zmesti, protestni dan je na twitterju pospremila s fotografijo AR-15 in napisom »Sam bom nadziral svoje orožje, hvala«. Toda organizacija, ki je podprta z milijoni orožarske industrije previharila tudi ameriško jezo po pokolu prvošolčkov v Newtownu, se tokrat sooča z enim najbolj trdovratnih uporov proti zagovarjanju dostopa do orožja. Po besedah Petra Grierja iz časnika Christian Science Monitor se morda sooča s svojim »tobačnim trenutkom«. Mogočna industrija, ki so ji stali ob strani vplivni lobisti, je prodajala zelo priljubljen izdelek, ki pa so ga kritiki označili za smrtonosnega, kar je sprožilo dolgotrajno nacionalno razpravo in poseglo v temelje ameriške kulture. Leta 1998 se je z zgodovinsko poravnavo med tobačno industrijo in 46 zveznimi državami začel zaton tobaka.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Veliki tobak se je dolgo zdel neprebojni zid, v katerega so se zaman zaletavali aktivisti. NRA se zgleduje po delovanju tobakarjev, »njihova strategija se prekriva s prijemi, ki so jih pred 30 leti uporabljali v tobačni industriji«, je ugotovil Mark Pertschuk, dolgoletni aktivist v boju proti kajenju in za strožji nadzor nad orožjem. Lobisti obeh skupin so med drugim izbrali za tarčo javne raziskave o nevarnostih njihovih izdelkov, pri čemer NRA še vedno uspešno ustavlja vse državne raziskave o posledicah splošne razširjenosti orožja v najbolj oboroženi državi na svetu (čeprav orožje ni enakomerno razporejeno, ima ga le okoli tretjina gospodinjstev, večina lastnikov so belopolti moški s podeželja). NRA poskuša z nenehnimi tožbami izpodbiti tudi vse poskuse strožje zakonodaje na lokalni ravni.

Aktivisti kljub temu upajo, da je nastopila točka preloma tudi za orožje. Le da ima to razvpiti 2. amandma, ki po trenutno veljavni razlagi vrhovnega sodišča dopušča posedovanje in nošenje orožja. Za mnoge Američane je ta svoboščina pomembnejša od »železja«, pomeni jim konservativno vrednoto oziroma pogled na državo. Ob konservativni večini na vrhovnem sodišču, ki jo je zagotovila izvolitev Donalda Trumpa, se tako zdi, da vsaj še eno generacijo ni pričakovati pomembnejšega zasuka.