Tiskane izdaje
New York - Američani, mnogi še vedno v šoku po predsedniških volitvah, so ob začetku leta 2017 zavijali z očmi ob Trumpovi prisegi in absurdnem prepiru o številu obiskovalcev. Dobili so razlago o »alternativnih dejstvih«, ki je postala napoved leta, v katerem se je resničnost ukrivljala okoli predsednika.
Začelo in končalo se je v znamenju žensk. Številne Američanke so lani pričakovale, da bodo dobile prvo predsednico v zgodovini države, namesto tega je 45. zapovrstjo prisegel moški, in to celo takšen, ki se je hvalil s šovinizmom in grabljenjem žensk. Njihov odgovor na rdečo čepico z geslom Naredimo Ameriko spet veliko so bile pletene rožnate kape in pohod po ameriških mestih. Samo v Washingtonu je kljub mrazu pol milijona protestnikov zahtevalo enakopravnost spolov in nasprotovalo politikam sveže zapriseženega predsednika, po vseh ZDA več milijonov.
Jeza je znova izbruhnila oktobra, ko je prišla na dan javna skrivnost o spolnem nasilju razvpitega filmskega producenta Harveyja Weinsteina. Družbena omrežja so preplavile izpovedi o soočanju s spolnim nadlegovanjem ali celo napadi, vse so uporabile oznako #MeToo (tudi jaz). V zadnjih mesecih je bilo vsaj 30 vplivnih moških iz sveta zabave, posla, politike in medijev javno ožigosanih zaradi svojega vedenja, mnogi so ostali brez službe ali z razsuto kariero.
#MeToo je preraslo v gibanje, ki je dalo glas žrtvam, zato ga je revija Time razglasila za »osebnost« leta 2017. Med posledicami je tudi pomemben politični preobrat v Alabami, kjer je bil nekdanji sodnik Roy Moore na zanesljivi poti v senat kot republikanski kandidat, a so obtožbe o nadlegovanju mladoletnic iztirile njegovo kandidaturo.
Igranje z ognjem
Moorov poraz v sicer konservativni zvezni državi je bil zadnji v vrsti udarcev za republikansko stranko, ki se kljub rokovanju z vsemi vzvodi oblasti v državi sooča z nepriljubljenim ter hkrati svojeglavim predsednikom. Njegovi nenehni izbruhi na twitterju so še bolj razdelili družbo in sprožili nekaj mednarodnih zadreg, kot denimo grožnje Severni Koreji z »ognjem in gnevom« med še vedno nerešeno jedrsko krizo. Obmetavanje z žaljivkami s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom je bilo tragikomična podoba voditelja največje velesile, a še zdaleč ne edini pretres, ki ga je Trump prinesel svetu. Predsednik je pihal na žerjavico na že tako gorečem Bližnjem vzhodu, ko je postavil pod vprašaj mednarodni jedrski sporazum z Iranom, konec leta pa priznal Jeruzalem za izraelsko prestolnico in sprožil val jeze med muslimani.
Ti so že dolgo njegova tarča. Takoj po prisegi je uvedel prepoved vstopa za državljane nekaterih držav, nemudoma se je je prijelo ime muslimanska prepoved. Po mesecih sodnih spopadov je vrhovno sodišče potrdilo zadnjo različico, ki obsega šest držav (Iran, Libija, Sirija, Jemen, Somalija in Čad). Uresničil je tudi napovedi in ob kritikah iz lastne stranke umaknil največje gospodarstvo na svetu iz pogajanj o čezpacifiškem prostotrgovinskem sporazumu (TPP) ter resno zamajal podoben severnoameriški dogovor Nafta.
Kanada, ZDA in Mehika so se avgusta v Washingtonu pogovarjale o modernizaciji Nafte. Foto: AFP
Na začetku poletja je ZDA umaknil tudi iz pariškega podnebnega sporazuma, skoraj kot opozorilo je sledilo leto hudih naravnih katastrof, od razdejanja orkanov Harvey, Irma in Maria do zgodovinskih požarov v Kaliforniji. Tragičen rekord je padel tudi v ameriški nočni mori, množičnih strelskih pomorih. Napadalec je v Las Vegasu ustrelil 58 obiskovalcev koncerta, še vedno ni jasno, zakaj je 64-letni do zob oboroženi belec sistematično pobijal.
Obamova zmaga
Trumpovo predsedovanje je skrbelo, da je bilo nenehno vroče tudi v politiki. Bela hiša je bila prizorišče spopadov posameznih frakcij, predsedovanje je pogosto spominjalo na resničnostni šov, v katerem glavni akter kot po tekočem traku odpušča tekmovalce za njegovo naklonjenost. Prisilni odhod šefa zvezne policije FBI Jamesa Comeyja je povzročil, da je do takrat razmeroma benigna preiskava o morebitnih povezavah med Trumpovo kampanjo in domnevno ruskim napadom na volitve dobila posebnega preiskovalca Roberta Muellerja in postala meč, ki še vedno nevarno visi nad predsednikom. Ta je dosegel najnižjo točko avgusta, ko ni zmogel obsoditi zleta neonacistov in druge skrajne navlake v mestu Charlottesville, zaradi česar ni pokala po šivih samo republikanska stranka, ampak tudi vlada.
Toda ta je julija dobila ključno prenovo, vodja osebja in desna roka predsednika je postal nekdanji general John Kelly, ki je iz Bele hiše pognal najbolj destruktivne člane. Konec leta je stranki in predsedniku prinesel prvo pomembno zmago - davčno reformo z obsežnim znižanjem davkov. A se leto 2017 kljub temu končuje grenko za vase zagledanega predsednika - najbolj občudovan moški je še vedno Barack Obama, ki ga je premagal tudi pri najbolj deljenih in največkrat pohvaljenih sporočilih prek družbenih omrežij.
