New York – Spodnji dom ameriškega kongresa je podprl načrt Bele hiše o oboroževanju sirskih zmernih upornikov in dal predsedniku Baracku Obami domačo politično zaslombo pri kovanju mednarodne koalicije za spopad z Islamsko državo. Toda poslanci obeh strank so globoko nezaupljivi do strategije Bele hiše, demokrate skrbi razplamtevanje nove dolgotrajne vojne, del desnice pa meni, da je preveč zadržana.
Po tednu političnega mešetarjenja so financiranje sirskih upornikov kot zakonsko dopolnilo priključili zakonu o podaljšanju začasnega financiranja vlade, kar je pomenilo, da bi zavrnitev celotnega paketa zaradi »sirskega amandmaja« povzročila ustavitev dela vlade. To je sprožilo očitek, da se republikansko vodstvo (ki določa, v kakšni obliki bo spodnji dom sprejemal zakone) in Bela hiša izogibata očitno tveganemu samostojnemu odločanju o pomoči sirskim upornikom.
Celoten paket je sicer podprla na videz prepričljiva večina (273 glasov za in 156 proti), zakon sta v redkem trenutku enotnosti podprla tako vodja republikanske večine John Boehner kot demokratske manjšine Nancy Pelosi. Toda kljub temu je proti njemu glasovalo več kot 40 odstotkov demokratov, ki jih skrbi, da se bo tretje vojaško posredovanje ZDA na Bližnjem vzhodu raztegnilo v novo večletno vojno brez jasne strategije in jasno opredeljenih ciljev.
Nekateri na levici so očitali vladi, da se iz predhodnih izkušenj ni ničesar naučila. »Vemo, kako se končajo te zgodbe. Poglejte Irak, poglejte Libijo,« je dejala demokratska poslanka s Havajev Tulsi Gabbard, ena prvih veterank v kongresu, ki je opravila dve služenji v Iraku. Neprijetne trenutke je Beli hiši napovedalo tudi sredino zaslišanje ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja v senatu, ko so mu očitali, da je strategija vlade majava in v resnici še ni izoblikovana, na obeh polih pa so poudarili, da bi za razširjeno vojaško delovanje potrebovali (novo) potrditev kongresa.
Republikanska senatorka Susan Collins je pred sinočnjim glasovanjem v senatu (to je potekalo po koncu redakcije) dejala, da bo podprla podaljšanje financiranja vlade, saj si ne želi ustaviti njenega dela (kar so na desnici lani jeseni naredili brez težav), a je združevanje proračuna in vojnih načrtov označila kot »povsem napačno«. Nekateri senatorji na levici so pred glasovanjem napovedovali, da bodo nasprotovali paketu.
»Zdesetkanje kulta«
Ameriški državni sekretar je včeraj predstavnikom odbora za zunanjo politiko v spodnjem domu kot cilj vojaškega posredovanja ponovno postavil uničenje Islamske države. Po Kerryjevih besedah je ameriško poslanstvo razgradnja omrežja skrajnežev, »zdesetkanje kulta, ki se je maskiral v versko gibanje«. Prav tako si želijo doseči politični sporazum z Irakom in Sirijo, da državi ne bosta dajali zatočišča skrajnim skupinam.
Bela hiša kljub številnim kritikam vztraja pri stališču, da jim daje zaslombo za vojaško delovanje zakonodaja iz leta 2001, ki je Beli hiši dovolila uporabo vojaške sile proti odgovornim za teroristični napad 11. septembra. Tako Kerry kot predsednik Obama sta v sredo in včeraj poudarjala, da ameriške enote v Iraku ne bodo sodelovale v bojih kljub drugačnemu mnenju vojaškega vrha. »Predsednik je kot vrhovni poveljnik sprejel odločitev, da tega ni v načrtih,« je senatorjem zagotovil zunanji minister.
Predsednik Obama je v sredo obiskal letalsko oporišče MacDill na Floridi in neposredno nagovoril vojake z besedami: »Kot vrhovni poveljnik vam, in drugim članom oboroženih sil, ne bom naložil dolžnosti, da se podate v novo kopensko vojsko v Iraku«. To po mnenju konservativnega dnevnika Wall Street Journal maje bojni pohod proti Islamski državi, še preden se je ta sploh začel. »Nikoli ni pametno, da nasprotniku naprej poveš, česa ne boš storil,« je zapisal uredniški odbor časnika in opozoril na ugotovitve vojaških strokovnjakov, da se proti IS ne bo mogoče bojevati brez pomoči ameriških posebnih enot.
Vztrajanje Bele hiše pripisujejo političnim pritiskom, saj je levica odločno proti pošiljanju vojakov na Bližnji vzhod, hkrati pa se boji novih »tonkinskih resolucij«, kongresnih glasovanj, ki bi predsedniku omogočila, da brez uradne vojne napovedi državo postopoma vplete v obsežen spopad, tako kot je predsednik Lyndon Johnson ob pomoči kongresa državo leta 1964 popeljal v vietnamsko vojno. Predsednik bi moral jasno povedati, da za boj proti Islamski državi ne bo omejeval vojaškega vrha, in liberalce v kongresu takoj postaviti pred odločitev, ali ga bodo pri tem podprli, menijo v Wall Street Journalu.
Nezaupanje javnosti
»Obama je (z zavrnitvijo generalov) prevzel popolno odgovornost za strategijo v Iraku, kar pomeni, da bodo morebitne neuspehe na bojišču pripisali njemu, ne pa vojaškemu vodstvu,« je včeraj dejal tudi Chuck Todd, politični urednik novic na televizijski mreži NBC. To se dogaja v trenutku doslej najnižjega zaupanja javnosti v njegovo zunanjo politiko in boj proti terorizmu.
Javnomnenjska raziskava, ki sta jo opravila časnik New York Times in televizijska mreža CBS, je potrdila ugotovitve o razdvojenosti Američanov, ki po eni strani podpirajo obširne letalske napade proti Islamski državi v Iraku in Siriji, hkrati pa so proti pošiljanju kopenskih sil v obe državi. Pred jesenskimi kongresnimi volitvami narašča tudi strah pred terorističnim napadom na ameriških tleh, večina vprašanih pa je prepričanih, da Obama nima jasnega načrta, kako se spopasti s skrajneži, in je v boju proti njim premalo odločen.