Tiskane izdaje
Berlin − Tik pred hamburškim vrhom dvajsetih razvitih in razvijajočih se držav G20 se nemška policija boji resnih sabotaž demonstrantov, med njimi požarov ter motenja prometa. Vroče bo tudi na vrhu, kjer pričakujejo prvo srečanje ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ter razprave o zapletenih mednarodnih vprašanjih.
Kanclerka Angela Merkel kot gostiteljica letošnjega vrha G20 trdno verjame, da je osrednja vprašanja našega časa mogoče reševati le skupaj. »Veliki izzivi se ne bodo ustavili pred nacionalnimi mejami,« je ocenila v bundestagu. To so dokazali na zadnjem srečanju evropskega sveta in to krščanskodemokratska prvakinja Nemčije v petek in soboto pričakuje od vrha najrazvitejših držav na svetu in tistih, ki jim najhitreje sledijo v razvoju.
Organizacijo G20 sestavljajo evropske države Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in EU, od drugih pa ZDA, Kitajska, Japonska, Kanada, Indija, Avstralija, Južna Koreja, Rusija, Turčija, Brazilija, Argentina, Mehika, Južna Afrika, Indonezija in Saudska Arabija. Sodelujejo tudi številne mednarodne organizacije.
Nemiren in manj enoten svet
Države G20 predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva, štiri petine svetovnega bruto družbenega proizvoda ter tri četrtine svetovne trgovine, zato je lahko njihovo srečanje pravi forum za reševanje mednarodnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, terorizem in migracije, ki jih je v govoru izpostavila kanclerka. Po njenem se zelo motijo tisti, ki verjamejo, da je mogoče težave tega sveta reševati z izolacionizmom in protekcionizmom. »Svet je nemiren in manj enoten,« kanclerka od šefov vlad in držav G20 pričakuje »signal odločenosti«, dokaz, da razumejo svojo odgovornost in jo tudi hočejo prevzeti. Vsaj Evropa zdaj z večjim zaupanjem gleda v prihodnost, je poudarila, saj prvič po veliki recesiji vse države EU zaznavajo rast in je brezposelnost v zadnjih osmih letih na najnižji ravni.
Nemčija bo na vrhu G20 zagovarjala zdržen razvoj za vse, ki so ga leta 2015 opredelili Združeni narodi, a ne more upati niti na formalno enotnost prejšnjih srečanj. Za ameriškega predsednika Donalda Trumpa je že pariški sporazum o podnebnih spremembah, za katerega se je zavzemala tudi kanclerka, predvsem poskus drugih držav, da bi pridobile finančne in gospodarske prednosti nad ZDA. Poudaril je, da največja svetovna onesnaževalka Kitajska še vrsto let ne bo imela omejitev onesnaževanja ozračja, ZDA pa bi morale kljub diktiranim omejitvam financirati še obračunavanje drugih z njimi. Trumpovi privrženci so poleg tega opozorili, da ZDA že več let zmanjšujejo onesnaževanje ozračja, v Evropi pa to po letu 2015 spet narašča.
Resni očitki
Trump je odpovedal tudi sodelovanje v pacifiškem dogovoru o zmanjšanju trgovinskih ovir (TPP), saj po njegovem postavlja ameriško gospodarstvo in delavce v slabši položaj, ter zahteva ponovna pogajanja z Mehiko in Kanado. Nemška gostiteljica tokratnega vrha G20 se nasprotno zavzema za nova pogajanja o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), a je tudi njena država med Trumpovimi najpomembnejšimi tarčami. Čeprav ne more manipulirati s svojo valuto in kljub prepričevanju, da je prav nemško avtomobilsko podjetje največji ameriški izvoznik avtomobilov, se je ameriški predsednik z resnimi očitki spravil na osrednjo industrijo nemške in evropske gospodarske blaginje. V EU se veselijo vsaj napredka pri pogajanjih o zmanjšanju trgovinskih ovir z Japonsko.
V Hamburg prihajajo tudi voditelji Kitajske, ki jo Trumpove ZDA obtožujejo prilagajanja valutnih tečajev za lastne gospodarske koristi, nekateri Evropejci pa še načrtnega nakupovanja evropskih tehnoloških prvakov. Premier Li Keqiang je na nedavni podkonferenci WEF v Dalianu raje poudarjal »argumente solidnih dejstev« in obljubil nadaljnje tržno odpiranje, toda kritiki očitajo njegovi državi številne birokratske ovire tujim vlagateljem in visoke državne ter podjetniške dolgove. Nemčija s številnimi drugimi državami upa, da se bo Kitajski posrečilo, saj si nihče ne želi, še najmanj nemški in drugi izvozniki, vračanja v čase pred vstopom te države v procese globalizacije. S tem je Kitajska potegnila iz revščine na stotine milijonov ljudi, a se bo zdaj tako kot vse druge države soočila s posledicami digitalizacije in robotizacije za zaposlovanje prebivalstva.
Voditelje bodo v Hamburgu pričakali tudi protesniki. Foto: John Macdougal/AFPA
Strah pred nemiri
Tudi zaradi velike kitajske pomembnosti pri zagotavljanju mednarodnega sodelovanja in miru nekatere baltske države izprašujejo njihovo sodelovanje pri ruskih manevrih v Baltskem morju. Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju agencije Tass izjavilo, da je to rutinsko sodelovanje, a na območju, na katerem so pred kratkim potekale tudi Natove vojaške vaje, že dolgo ni nič več rutinskega.
Na hamburškem vrhu G20 zato napeto pričakujejo prvo srečanje ameriškega predsednika z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, potem ko so Trumpa domači politični nasprotniki obtožili kar skrivnega sodelovanja s Kremljem, ameriški predsednik pa je že spodkopal nekaj zaupanja v severnoatlantsko vojaško sodelovanje. Zaradi njegovih zahtev po povečanju vojaških izdatkov v Natovih državah je Trumpa ostro napadel nemški socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz, ob robu hamburškega vrha G20 pa se nemški gostitelji bojijo tudi morebitnih nemirov turških privržencev predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
