Tiskane izdaje
»Breskve in slive ne govorijo, a so tako privlačne, da se pod vejami njihovih dreves vedno naredi stezica.« S tem kitajskim rekom je predsednik Xi Jinping opisal privlačnost svoje pobude evroazijskega povezovanja v govoru, s katerim je v nedeljo odprl Forum za mednarodno sodelovanje vzdolž pasu in ceste.
Spomnil je na to, kako je dal leta 2013 med obiskom v Kazahstanu pobudo za vzpostavitev gospodarskega pasu in nove svilne ceste in kako je privlačnost te ideje kar sama po sebi odprla pot k njeni uresničitvi. Več kot sto držav in mednarodnih organizacij, je dejal Xi, je podprlo to njegovo pobudo že s samo udeležbo na forumu, ki se je v ponedeljek končal s skupno izjavo skoraj tridesetih voditeljev držav ali vlad, ki so se udeležili srečanja.
V izjavi je zapisano, da bodo države tega pasu in ceste nasprotovale vsem oblikam protekcionizma ter da bodo poudarjale pomen gospodarske rasti in širjenja trgovanja, ki upošteva tržna pravila in splošno sprejete mednarodne norme.
V imenu Republike Slovenije se je srečanja udeležil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je dal za Delo ekskluzivni intervju.
Gospod minister, kako doživljate Peking kot mesto, iz katerega prihaja pobuda nove evroazijske integracije?
Vsako velemesto, obiskal pa sem jih že zelo veliko, naredi name poseben vtis. To še posebej velja za azijska mesta, ker so že na prvi pogled tako drugačna od evropskih prestolnic. Vsekakor lahko tukaj začutiš možnosti za ustvarjanje novih priložnosti, med katere sodi tudi globlja integracija oziroma povezovanje.
Ste na forum prišli s konkretnimi projekti, v katerih bi si želeli sodelovati slovenska vlada in slovenska podjetja?
To je prvi forum »ena cesta, en pas«, na katerem se ta pobuda podrobneje predstavlja državam udeleženkam. Slovenija vidi v tem povezovanju veliko priložnost in prizadevamo si, da bi potenciale najprej dobro proučili, nato pa jih čim bolj tudi izkoristili.
Kaj Slovenija pričakuje od strategije pasu in ceste?
Deloma sem na to že odgovoril, zato naj dodam le še to, da je pobuda globalni strateški projekt in da se Sloveniji ne ponuja vsak dan priložnost, da bi sodelovala pri enem največjih projektov tega stoletja ter skupaj z drugimi državami spreminjala arhitekturo sveta.
Kakšni so trendi slovensko-kitajskega gospodarskega sodelovanja? Kakšen obseg blagovne izmenjave pričakujete letos? Se obetajo kakšne kitajske naložbe v slovensko industrijo?
Vrednost blagovne izmenjave med Slovenijo in Kitajsko je leta 2016 presegla milijardo evrov, kar Kitajsko uvršča na dvanajsto mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami naše države. Stopnje rasti so nadpovprečne, Kitajska se po rasti lanskega obsega menjave in slovenskega izvoza uvršča na tretje mesto. Izvoz se je povečal za kar 83,5 odstotka in dosegel 271 milijonov evrov (22. mesto med najpomembnejšimi izvoznimi trgi), uvoz pa je ostal približno na ravni iz leta 2015, kar je blagodejno vplivalo na slovenski primanjkljaj v dvostranski trgovini, ki se je zmanjšal na 492 milijonov evrov.
Kitajska je skupaj s Hongkongom, Tajvanom in Macaom čedalje pomembnejši trg, ki pa se ga je treba lotevati sistematično in hkrati primerno vlagati v njegov razvoj. Letošnje leto se je začelo zelo obetavno, saj je v prvih dveh mesecih izvoz na Kitajsko že dosegel 41,7 milijona evrov, medtem ko je znašal uvoz 142 milijonov evrov.
Kako je s tehnološkim sodelovanjem med Slovenijo in Kitajsko?
Leta 2016 se je zelo povečalo investicijsko sodelovanje na vseh področjih. Veseli me predvsem večje število skupnih projektov na področju visokih tehnologij in proizvodov najvišje dodane vrednosti. Projekti so dober način povezovanja slovenskega znanja in nišnih tehnologij s kitajskim kapitalom ter skupnega prodiranja na kitajski in evropski trg.
Med največje kitajske naložbe v letu 2016 sodijo nakup podjetja Outfit 7, naložba v podjetje Elaphe, naložba v podjetje Pipistrel, nakup podjetja Javna razsvetljava, nakup mariborskega letališča in ustanovitev letalske družbe SHS Aviation. Slovenija je lahko tudi odlična vstopna točka za kitajska podjetja, ki bi skupaj s slovenskimi (visokotehnološkimi oziroma na trgih že uveljavljenimi) podjetji povečevala tržni delež v EU in na jugovzhodnem evropskem ter kitajskem trgu.
Omenim naj še to, da so bili lani sklenjeni dogovori o visokotehnološkem sodelovanju v skupnih projektih v Sloveniji in na Kitajskem med našim podjetjem Elaphe in kitajskim podjetjem Zhejiang Asia-Pacific Mechanical & Electronic, ki bosta v Hangzhuju skupaj izdelovali visokozmogljive električne motorje, seveda pa sta tukaj še omenjeni Pipistrel in Sina GA s skupnim razvojem 16-sedežnega letala z električnimi motorji pa tudi Arctur in Sugon, ki v Novi Gorici gradita podatkovno središče in nov super računalnik Arctur 2.
Kako bi ocenili potek foruma? Kaj bi lahko bilo po vašem mnenju koristno za Slovenijo in kaj za EU v celoti?
Dogodek je izjemnega pomena za razvoj sodelovanja med državami, in to predvsem pri razvoju transportne, energetske in informacijske infrastrukture ter krepitvi trgovinskih stikov. Pobuda bi lahko bila svojevrstna dopolnitev pobudam EU za razvoj in posodobitev infrastrukture, pri katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija.
