Tiskane izdaje
Za Azijo, pa tudi za ves svet se bo leto 2015 v anale zapisalo kot leto velikih preseljevanj. In kot se je to v zgodovini dogajalo od nekdaj, ko so morali ljudje zaradi vojn, revščine ali naravnih nesreč množično zapuščati svoja ognjišča, so preseljevanja tudi tokrat prinesla dodatno zlo: preprodajanje moških, žensk in otrok.
Ko pa se k osnovnemu zlu, ki je te nesrečne ljudi pognalo v beg, doda korupcija, nato pa še demografsko neskladje, dobi trgovina s človeškimi dušami grozljive razsežnosti. Seveda govorimo o globalnem problemu. Urad za droge in kriminal ZN ocenjuje, da je postalo trgovanje z ljudmi kriminalna dejavnost, ki raste hitreje od vseh drugih tovrstnih dejavnosti. Droga je za organizirani kriminal še vedno največji vir zaslužka, preprodajanje ljudi pa je na drugem mestu. V veliki meri je to zato, ker žrtve tega kriminala molčijo.
Vsako leto preprodajo 1,2 milijona otrok, navaja Unicef, in ti otroci preprosto ne vedo, na koga naj se obrnejo, da bi dobili ustrezno pomoč. Vsako leto prek mednarodnih meja ilegalno prepeljejo od 600.000 do 800.000 ljudi, med katerimi je kar 80 odstotkov žensk in deklet. Približno polovica je mladoletnic. Ko se znajdejo v podtalnih bordelih ali ilegalnih tovarnah, ne morejo nikomur več prijaviti tega, kar se jim je zgodilo.
Prisilna delovna sila
Mednarodna organizacija za delo (ILO) navaja, da ima najmanj 20,9 milijona ljudi po vsem svetu status prisilne delovno sile, med njimi pa je, kot je to razvidno iz sicer nenatančnih ocen, najmanj 44 odstotkov preprodanih moških, žensk in otrok.
»Ljudi se ne bi smelo kupovati in prodajati,« se glasi moto nevladne organizacije »Stop the Traffik«, ki ima svoj sedež v Londonu. A se to kljub temu dogaja. Še huje, to se dogaja vse bolj pogosto.
Tolpe, ki vabijo ljudi z ogroženih območij, pri čemer jim obljubljajo varno potovanje do določenega kraja in dobro plačano delo, praviloma delujejo v španoviji s skorumpiranimi funkcionarji. Potem ko so na meji med Tajsko in Malezijo našli množična grobišča v taboriščih, v katerih so bili zaprti migranti (pogosto so to pripadniki ljudstva Rohingja), so v Bangkoku pred sodišče postavili več kot deset posameznikov, med katerimi je bil tudi general kraljeve vojske Manas Kongpaen in še najmanj štirje visoki oficirji. Tajska se je znašla pod hudimi pritiski domače in mednarodne javnosti, naj odgovori na vprašanje, kako je mogoče, da so sploh obstajala takšna taborišča, mnogi pa ob tem opozarjajo, da se je preiskava končala prehitro in da je bilo najbrž v verigo preprodajanja ljudi vključenih še veliko več funkcionarjev
Skrita generacija
Aktivisti so ta teden od Kitajske zahtevali, naj odobri državljanstvo tako imenovani »skriti generaciji« otrok Severnih Korejk, ki so jih na različne načine pretihotapili iz Severne Koreje v Kitajsko, kjer so bile nato prisiljene delati kot prostitutke, ali pa so jih prodali kmečkim družinam, katerih sinovi si niso mogli najti žena. Po splošnih ocenah je »posledica« te vrste trgovanja od 20.000 do 30.000 otrok. Ti otroci so brez slehernih pravic – ne morejo hoditi v šolo in nimajo dostopa do zdravstvenih ustanov. Ko se zgodi, da njihove matere deportirajo nazaj v Severno Korejo, za kitajske očete pa so zgolj breme, postanejo ti otroci sirote.
Agencija ZN za begunce (UNHCR), ki ocenjuje, da živi na svetu okoli 10 milijonov ljudi brez državljanstva, je lani sprožila kampanjo, s pomočjo katere naj bi ta pojav izkoreninili v prihodnjem desetletju. V to kategorijo sodijo tako Rohingje v Burmi in Bangladešu (teh je okoli milijon) kot otroci Severnih Korejk na Kitajskem. Prav zato, ker nimajo nikakršnih državljanskih pravic, postanejo vsi ti še toliko lažje žrtve prekupčevalcev z ljudmi. A tudi brez tega dodatnega problema se preprodaja ljudi nadaljuje kot posledica demografskih neravnovesij. Na Kitajskem je to posredna posledica dolgoletne politike enega otroka. Čeprav so letos napovedali odpravo omejevanja rojstev in politiko, ki bo spodbujala ustvarjanje družin z dvema otrokoma, se zdi, da so se posledice političnega omejevanja natalitete že izmuznile nadzoru.
Številne družine, zlasti tiste na podeželju, so izkoristile vse možne načine (vključno z zgodnjim odkrivanjem spola zarodka in povzročitvijo prekinitve nosečnosti, če se je pokazalo, da gre za deklico), da bi dobile sinove. Ker se je nato v velikem delu države na vsakih 100 deklic rodilo 120 dečkov, se je po zdajšnjih ocenah v minulih treh desetletjih rodilo od 24 do 34 milijonov več otrok moškega spola. To pa pomeni, da bo imela Kitajska do leta 2020 okoli 30 milijonov neporočenih moških in za ta problem nima ustrezne rešitve. Vsaj ne razumne rešitve.
Profesor ekonomije Xie Zuochi z Univerze v Zhejiangu predlaga »ekonomsko rešitev« oziroma odpravo zakona o monogamiji in uvedbo prakse, »v kateri bi si eno ženo delilo več moških«, praktično pa to neskladje odpravljajo z »uvažanjem« žensk. Včasih se to dogaja prek agencij, ki organizirajo poroke Kitajcev s tujkami, najpogosteje iz sosednjih držav. In tako se v Vietnamu že pritožujejo, da v tej državi vsako leto ugrabijo več sto deklet in jih odpeljejo v Kitajsko, kjer jih člani organiziranih tolp najpogosteje prodajo za žene tamkajšnjim neporočenim moškim.
Svetovna banka je ta teden izračunala, da bo Kitajska zaradi staranja prebivalstva v prihodnjem desetletju izgubila deset odstotkov delovne sile. Konkretno gre za 90 milijonov delavcev. Politika dveh otrok tega ne more (če sploh) dovolj hitro nadomestiti, tako da postaja azijska sila vse pogosteje končna postaja delovne sile, pritihotapljene z revnejših območij sveta.
Številne agencije in organizacije, ki spremljajo migracije, trdijo, da v letu 2016 ne bo nič bolje. Na azijskih in afriških tleh se nadaljujejo vojne, prepad med revnimi in bogatimi je vse globlji, kapital pa se še vedno pretaka prek globalnih prostranstev, kot da zanj ne veljajo državne meje in bodeče žice. In tako se bo nadaljevalo tudi preprodajanje ljudi, zato pa bo naraščalo tudi število sodobnih sužnjev, zatiranih kot prisilna delovna sila, prisiljenih biti nekomu žena ali zaprtih v podtalnih bordelih. To je druga plat 21. stoletja. Ali morda njegov sramotni obraz.
