Srečanje manipulatorja in improvizatorja

New York – Oznanilo, da se bosta v Hamburgu jutri uradno sestala nekdanji vohun KGB in nekdanji zvezdnik resničnostne televizije, je nemudoma zasenčilo dogajanje na vrhu G20. Ameriški analitiki se predvsem sprašujejo, ali bo diplomatsko prekanjeni Vladimir Putin vrtel okoli prsta neizkušenega Donalda Trumpa.

Težko pričakovano srečanje ruskega in ameriškega predsednika bo bržčas dalo ton odnosom med državama v prihodnjih štirih letih. Ob Trumpovi izvolitvi so najbolj navdušeni ruski poslanci v dumi odprli šampanjec, toda od takrat se je veselje uneslo, čeprav je Rusija še vedno ena izmed redkih držav, v kateri imajo pozitivno mnenje o ameriškem predsedniku. Izvoljeni politik, ki je bil pripravljen ponovno premisliti Moskvi mrzke ameriške odločitve, je postal predsednik, ki se sooča s preiskavami o morebitnih povezavah med njegovo kampanjo in Rusijo, v odnosih med državama pa se ni nič spremenilo. Še več, v očeh Moskve so se ti iz zelo slabih obrnili še na slabše, predvsem ob čedalje večji vlogi ZDA na sirskem bojišču.

Oba voditelja jutri čaka poln krožnik težavnih tem, od zahodnih sankcij zaradi ruske zasedbe Krimskega polotoka in njene vloge v (vzhodni) Ukrajini, prek obvladovanja trenj v Siriji in Iranu, do iskanja skupnih rešitev, kako ustaviti jedrsko oboroževanje Severne Koreje. Ob tem bi morala Bela hiša še vljudno zažugati zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške in evropske volitve. Moskva je dala vedeti, da pričakuje tudi vrnitev dveh diplomatskih nepremičnin, ki jih je vlada predsednika Baracka Obame decembra zapečatila kot povračilni ukrep po soglasnem sklepu varnostno-obveščevalne skupnosti, da je v ozadju spletnih vdorov v volitve Kremelj.

Nasprotna pristopa

Na srečanju bosta poudarjena njuna različna pristopa k osebni diplomaciji. Putin je vešč in osredotočen taktik, ki se skrbno pripravi in ga ni lahko odvrniti od ciljev. Trump je druga plat medalje, priprave so mu zoprne, zanaša se na lastne občutke in prepričanje, da zna »prebrati« osebo, ki mu sedi nasproti. V primeru ruskega predsednika bo to težko, saj je nekdanji oficir sovjetske tajne službe KGB izurjen za zavajanje, poleg tega bo morda zaigral na Trumpovo šibko točko, njegovo dovzetnost za laskanje. »Putin je profesionalno pripravljen za poskuse manipuliranja z ljudmi, prišel bo dobro pripravljen, zato je pomembno, da smo tudi mi,« je opozoril William Burns, ameriški veleposlanik v Moskvi v času ­Georgea Busha mlajšega.

V ZDA nihče ne ve, kaj bi po trenutnem navdihu lahko dejal njihov predsednik. Še posebej, ker je nagnjen k nepredvidljivim izrazom in čudaškim presojam. Poleg tega se je v mislih precej bolj ukvarjal s kanclerko Angelo Merkel in njenimi grajami zaradi umika iz podnebnega sporazuma. Zato so se ameriški diplomati zavzemali za uradno srečanje, ki je precej bolj nadzorovano in predvidljivo okolje od neuradnega pogovora ob robu G20, na katerem bi bilo veliko več prostora za improvizacijo. »Pričakujem olimpijsko raven mačističnega postavljanja voditeljev, saj oba razumeta moč simbolike,« je napovedal Derek Chollet, namestnik obrambnega ministra v času Baracka Obame. Tudi on je poudaril, da je Putin mojster manipulacije, nekoč je na srečanje z Angelo Merkel pripeljal labradorca, ker se kanclerka menda boji psov.

Ameriški obveščevalci se ob tem soočajo s predsednikom, ki ne prebira niti dnevnih poročil, zato so jih skrčili v enostranske povzetke, opremljene s čim več grafike, hkrati pa se trudijo čim večkrat omeniti njegovo ime, da pritegnejo Trumpovo pozornost. Pred srečanjem v Hamburgu so po pisanju časnika Los Angeles Times pripravili seznam kratkih stavkov, v katerih so povzeli glavna ameriška stališča. Tako upajo, da bo predsednik vsrkal vsaj nekaj znanja pred soočenjem s prekanjenim ruskim voditeljem. Pridružila se mu bo Fiona Hill, ki v nacionalnem varnostnem svetu ZDA vodi politiko do Evrope in Rusije ter velja za eno največjih zahodnih poznavalk Putina, o njem je napisala tudi biografijo.

Domačnost in naivnost

Trump zaradi razmer doma ne bo imel veliko manevrskega prostora. Kongresniki iz obeh strank pritiskajo nanj, naj bo odločen, kar so senatorji prejšnji mesec skoraj enotni pokazali s predlogom zakona, ki utrjuje sankcije proti Rusiji in predsedniku omejuje pravico do njihove ukinitve brez soglasja kongresa. Po drugi strani se ne sme preveč osredotočiti na ruske posege v volitve, saj bi s tem poudaril dvome o legitimnosti svoje zmage. Prav tako se ne sme ponoviti podoba z majskega srečanja z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lav­rovom in veleposlanikom Sergejem Kisljakom, ko so široki nasmehi in prisrčni stiski rok sprožili val kritik o preveliki domačnosti.

Po pisanju New York Timesa se člani predsednikove ekipe bojijo, da bo pri vzpostavljanju odnosa s Putinom naivno sprejel njegovo retoriko. Oba namreč druži preziranje medijev. Putin je pred kratkim izjavil, da deli ameriške vlade delajo proti predsednikovim načrtom. Michael McFaul, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji, je dejal, da ne bi bilo dobro, če bi se srečanje končalo s skupnim pridušanjem, da »smo prijatelji, sovražnik so mediji in globoka država«.