Tiskane izdaje
Xi'an – »Imamo dokaze, ki pričajo, da so tesni stiki med prvim kitajskim cesarjem in Zahodom obstajali še pred uradnim odprtjem svilne ceste. Torej veliko prej, ko smo mislili doslej,« je nova spoznanja pojasnila arheologinja Li Xiuzhen z muzejskega območja mavzoleja cesarja Qui Shi Huanga (259-210 pr. n. št.) v Xi'anu na zahodu Kitajske.
Arheologinja Xiuzhen je za BBC pojasnila, da pred gradnjo grobnice, ki jo varuje znamenita večtisočglava glinena vojska, na Kitajskem niso imeli tradicije ustvarjanja kipov v naravni človeški velikosti. Nato pa je v izredno kratkem času nastal velik preskok − tako v slogu kot veščinah, potrebnih za izdelavo kipov. Prepričana je, da je k temu pripomogel vpliv od zunaj. Tako vojščaki, kipi akrobatov kot tudi bakrene skulpture bi lahko nastale po zgledu stvaritev antične Grčije.
Da je njena teorija mogoča, pritrjuje tudi profesor Lukas Nickel z univerze na Dunaju. Sam meni, da so na prvega kitajskega cesarja Qui Shi Huanga močno vplivali grški kipi, ki so v Srednjo Azijo prišli stoletje po vladavini Aleksandra Velikega. »Predstavljam si, da so v kraj prišli tudi grški kiparji, ki so učili lokalne.«
Da so Evropejci na Kitajskem živeli skoraj 1500 let prej, preden je tja zataval Marco Polo in kot prvi popisal potovanje v Azijo, kažejo tudi analize DNK okostji najdenih v provinci Xinjiang.
BBC o vsebini novega dokumentarnega filma med drugim še piše, da je celoten kompleks grobnice prvega cesarja veliko večji, kot so doslej domnevali. A znamenite skulpture niso vse, kar je Qui Shi Huang hotel vzeti v posmrtno življenje – našli so tudi ostanke pohabljenih žensk, ki bi lahko bile konkubine cesarja.
Po podatkih, navedenih na spletni strani Univerze v Londonu, celoten kompleks grobnice, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, po doslej znanih podatkih obsega več kot 50 kvadratnih kilometrov. Doslej so našli 2000 glinenih vojščakov, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več kot 8000. A vojska ni vse, kar si je kontroverzni cesar, ki je pod svojo vladavino prvič združil Kitajsko, po smrti hotel zagotoviti. Za njegovo udobje naj bi skrbeli kipi služabnikov, cirkuški akrobati in glasbeniki. Našli so tudi bronaste kočije, ozaljšane z zlatom in srebrom, bronaste ptice ... Kot dodajajo na UCL, arheološko najdišče, na katero so leta 1974 med kopanjem vodnjaka naleteli okoliški kmeti, nedvomno še vedno skriva številne dragocenosti. A že zdaj vsako leto privabi več kot štiri milijone obiskovalcev.
