Tiskane izdaje
Bruselj − Novi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes, prvi dan na položaju, Rusijo pozval, naj spremeni svoja dejanja v zvezi z reševanjem krize v Ukrajini. Kot je ocenil, premirje predstavlja priložnost, a Rusija »še vedno ohranja možnost destabilizacije«, piše Slovenska tiskovna agencija. Pri tem je Stoltenberg izrazil pričakovanje, da bo Natu uspelo razviti konstruktivno sodelovanje z Rusijo.
Kot je na svoji prvi novinarski konferenci, ki jo je sklical po svojem prvem vodenju Severnoatlantskega sveta (NAC) skupaj s stalnimi predstavniki držav članic, dejal Stoltenberg, se bo med vodenjem najuspešnejšega zavezništva v zgodovini zavzemal za močan Nato, ki bo razvijal odnose s partnerskimi državami in drugimi mednarodnimi organizacijami ter krepil vezi med Evropo in Severno Ameriko. Te vezi so, kot je dejal, nenadomestljive pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti severnoatlantskega območja, piše STA.
Ocenil je, da je kriza v Ukrajini velik izziv za varnost v tem prostoru, in poudaril, da Nato podpira suvereno in ozemeljsko enotno Ukrajino. Rusijo je pri tem pozval, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in mednarodno pravo. Za spremembe odnosa Nata mora priti do sprememb v ravnanjih Rusije, ki bodo obnovila zaupanje, je dejal Stoltenberg. To so po njegovih besedah izpostavili tudi vsi voditelji članic Nata na vrhu v Walesu v začetku septembra.
Poudaril je, da si želi konstruktivnega sodelovanja z Rusijo. Kot je dejal, »ni nasprotij med močnim Natom in konstruktivnim sodelovanjem z Rusijo«. Nasprotno, to je temelj varnostne arhitekture v Evropi in Severni Ameriki, je menil.
Na novinarsko vprašanje, ali bo glede na to, da ima dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, spremenil ton v pogovorih z Moskvo glede na svojega predhodnika, Andersa Fogha Rasmussena, je Stoltenberg poudaril, da je tako kot Rasmussen »predstavnik vseh 28 članic zavezništva« in da mora izpolnjevati njihove odločitve, piše STA. Ob tem je zagotovil, da pušča Nato odprta vrata za iskanje politične rešitve.
Dotaknil se je tudi destabilizacije »južnega območja«, zlasti vzpona islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku. Pozdravil je akcijo ZDA in zaveznikov proti skrajnežem Islamske države, čeprav Nato kot organizacija pri tem ne sodeluje, piše STA. Spomnil je na odločitev z vrha v Walesu, da je Nato pripravljen pomagati Iraku pri usposabljanju njegovih vojakov, a kot je pojasnil, zaenkrat take prošnje od vlade v Bagdadu niso dobili.
Je pa zaostrovanje varnostnega položaja v soseščini Nata spodbudilo zavezništvo k preobrazbi, da postaja učinkovitejše in prožnejše, je še dodal Stoltenberg in spomnil na »akcijski načrt pripravljenosti«, ki je bil sprejet na vrhu v Walesu. Pojasnil je, da se načrt vzpostavljanja tako imenovane bojne konice − sil za zelo hitro posredovanje − izvaja in da naj bi na ministrskem srečanju februarja pred seboj že imeli podrobnejše informacije o sestavi teh sil, tako da bi potem lahko kmalu že zaživele.
Napovedal pa je še, da bo že v prihodnjih dneh začel obiske držav članic. Kot prvi postaji je napovedal Poljsko in Turčijo, piše STA. Slednjo je tudi pohvalil zaradi pomoči beguncem, ki se zgrinjajo iz Sirije in Iraka. Dodal je, da morebitna odločitev parlamenta v Ankari, da odobri posredovanje Turčije v Siriji, ni neposredno povezana z Natom, bo pa Nato še naprej pomagal pri zagotavljanju turških meja, predvsem z raketnimi sistemi patriot.
Stoltenberg je bil pred prihodom na položaj generalnega sekretarja Nata dvakrat norveški premier, in sicer v letih od 2000 do 2001 ter od 2005 do 2013. Po volilnem porazu septembra lani, ko so ga kljub relativni zmagi koalicijski partnerji zapustili, je moral položaj predati Erni Solberg. 28. marca pa so ga nato članice izbrale za naslednika Danca Rasmussena, ki je Nato vodil od 1. septembra 2009. Stoltenbergov mandat bo zdaj trajal štiri leta z možnostjo enoletnega podaljšanja, še piše STA.
