Tiskane izdaje
New York – V predvolilno razgretem ozračju ZDA je pariška tragedija sprožila skoraj paranoično razpravo, kako zaščititi državo. Čeprav gorivo zanjo prihaja predvsem s politične desnice, na strahove niso imuni niti na levici. Tako je kar četrtina demokratskih poslancev v četrtek podprla predlog zakona, ki bi sirskim in iraškim beguncem praktično zaprl vrata v ZDA.
Zakon, ki so mu republikanski avtorji nadeli kratico Safe (kar v angleščini pomeni varno), naj bi po njihovih trditvah preprečil islamskim skrajnežem, da bi se skupaj z begunci pretihotapili v državo. S tem postavlja nova, zelo visoka merila zvezni policiji FBI za preverjanje posameznikov, nihče pa ne bi smel vstopiti v državo, dokler postopek preverjanja ne bi bil končan. Poleg tega bi morali za vsakega sprejetega begunca z lastnoročnim podpisom jamčiti direktor FBI, minister za domovinsko varnost ter vodja ameriške obveščevalne dejavnosti.
Novi vodja spodnjega doma, republikanski poslanec Paul Ryan, je označil sprejetje zakona za »zdravo pamet in dolžnost« kongresnikov, saj »živimo v časih, ko je bolje biti varen kot imeti slabo vest«. Po njegovih besedah so bile ZDA vedno gostoljubne, toda »ne smemo dopustiti, da bi teroristi izrabili našo sočutnost«. Čeprav tudi trditev o gostoljubnosti ne drži povsem. ZDA so od leta 1948 res sprejele skoraj 4 milijone beguncev, a vedno s hudimi pomisleki. Bale so se Židov, ker so med njimi nemški vohuni, Madžarov zaradi sovjetskih vohunov, Kubancev (podobni strahovi), Vietnamcev (kulturno preveč drugačni) ...
Skrajni predlogi
Po trditvah republikanskega vodstva gre za kompromisen predlog. To drži, če so v stranki vzeli resno predloge svojih predsedniških kandidatov, kot je donedavni varovanec vrha stranke Jeb Bush, ki je menil, naj ZDA dajo zatočišče le še kristjanom. Chris Christie bi prepovedal vstop tudi otrokom. Vedno velikopotezni Donald Trump pa je predlagal kar obvezno registracijo vseh muslimanov, čeprav še ni šel tako daleč, da bi morali na obleki nositi recimo rumen polmesec. Ben Carson mora najprej na zunanjepolitični kurz o Bližnjem vzhodu, da bo izvedel, kje je Sirija.
Iz Bele hiše so pred glasovanjem napovedali, da bo predsednik Barack Obama z vetom preprečil sprejetje zakonodaje, ki bi »nesprejemljivo zapletla pomoč eni najbolj ranljivih skupin ljudi na svetu«. Njen edini namen naj bi bil »ustvariti hude zastoje in ovire pri izvajanju programa, ki izpolnjuje humanitarne in varnostne cilje države«. Direktor FBI James Comey je celo menil, da bi lahko ogrozili ameriški vizumski program in ustavili prihode potnikov iz številnih držav.
V Beli hiši so poudarili, da od 2174 beguncev, ki so jih sprejeli od leta 2001, niso niti enega priprli ali izgnali zaradi obtožb terorizma. Obama še vedno vztraja pri načrtu, da bodo nekoliko bolj odškrnili vrata in ponudili zatočišče 10.000 Sircem. To so humanitarne organizacije pred Parizom označile za mnogo premalo in se zavzele za zatočišče za vsaj 65.000 ljudi. Toda zadnji teden se je gostoljubnost ZDA še ohladila, kar dokazujejo tudi glasovi četrtine demokratskih poslancev.
Zakon je v spodnjem domu dobil 289 glasov podpore, kar je dovolj, da bi presegli tudi predsedniški veto. Medtem ko nekateri mediji na levici z objavo imen demokratskih prebežnikov skoraj pozivajo volivce, naj pritisnejo nanje, so demokrati v senatu napovedali, da bodo preprečili namere desnice. »Ne skrbite, zakon ne bo sprejet,« je bil jasen Harry Reid, vodja demokratske manjšine v zgornjem domu, ki lahko z obstrukcijo prepreči glasovanje. Hkrati so napovedali nov predlog, s katerim naj bi zakrpali luknje v programu za izdajanje vstopnih vizumov v ZDA.
Rešitelj Trump
Kolumnist New York Timesa Paul Krugman je zatrdil, da so politiki na desnici začeli verjeti svojemu širjenju strahov o koncu sveta, ki ga je povzročila izvolitev Obame. »Od dneva, ko je prevzel oblast, njegovi politični nasprotniki svarijo pred katastrofo. Proračunska kriza, hiperinflacija, propad gospodarstva, kar bo povzročila zdravstvena reforma. A nič od tega se ni uresničilo,« je dejal Nobelov nagrajenec za ekonomijo. Dodal je, da so panični odzivi pogosto posledica tega, »da je veliko nasilnežev hkrati strahopetcev«.
Toda Američane je v resnici strah, kar dokazujejo javnomnenjske raziskave. Prejšnji petek je v raziskavi Reutersa le slaba desetina vprašanih označila terorizem za največjo težavo ZDA, večino je skrbelo gospodarstvo. Le štiri dni kasneje je bila podoba povsem spremenjena, vsak peti Američan je postavil na prvo mesto grožnjo skrajnih skupin. To je gorivo, ki poganja tudi množico guvernerjev in njihova simbolična oznanila, da v svoje zvezne države ne bodo sprejeli sirskih beguncev.
Višja raven strahu po napadih je razumljiva, kar vzbuja skrb, je razbrati iz ugotovitev anket, komu Američani najbolj zaupajo, da bo obvaroval ZDA pred terorističnimi grožnjami. V anketi so bili glasovi enakomerno porazdeljeni med Hillary Clinton, ki je podprla vojno v Iraku, in – Donaldom Trumpom. Res živimo v nevarnih časih.
