Tiskane izdaje
Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je v imenu vlade pozval obe jedrsko še vedno najmočnejši sili na svetu, naj se čim prej lotita nadaljevanja pogovorov o jedrskem razoroževanju, saj je to, kot je dejal, »noro pomembna zadeva«. Tak pogovor se po prepričanju Berlina ne sme in tudi »ne more zgoditi s tviti, ampak samo direktno«, z neposrednim srečanjem in pogovorom.
Razlog za tako oster poziv so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v katerih je zavrnil najnovejše razorožitvene sporazume z Rusijo kot »slab dogovor«, hkrati pa napovedal, da namerava Združene države tudi jedrsko dodatno oborožiti. Trump je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters ocenil, da naj bi Amerika v zadnjem času »precej zaostala pri svoji jedrski oborožitvi«, česar on kot predsednik ne misli kar tako gledati. »Nikoli ne bom dovolil, da bi bila katerakoli druga jedrska sila na svetu močnejša od ZDA,« je dejal Trump in mimogrede navrgel, da naj bi bil sam sicer »prvi, ki bi zelo rad videl svet, v katerem nihče nima jedrskega orožja«, a do takrat »bomo mi na čelu krdela«.
Ameriški predsednik je kritiziral tudi novi sporazum o zmanjševanju zalog strateškega jedrskega orožja, tako imenovani »novi Start«, ki ga je njegov predhodnik Barack Obama izpogajal z Rusijo, kajti po Trumpovem prepričanju gre za »enostranski sporazum«. Po tem dogovoru naj bi imeli velesili še eno leto časa, da enakomerno in usklajeno zmanjšata svoje jedrske arzenale, potem pa ohranita ta nižji nivo oborožitve na isti ravni najmanj do leta 2028.
Ogroženo jedrsko ravnovesje
Čedalje bolj očitno je, da se ameriški predsednik pri svojih idejah o »znova močni Ameriki« in »Ameriki na prvem mestu« v marsičem zgleduje po svojem davnem republikanskem predsedniškem predhodniku Ronaldu Reaganu, ki je takratno Sovjetsko zvezo porazil prav z izredno dragim in sofisticiranim vesoljskim raketnim oboroževalnim sistemom, popularno poimenovanim »vojna zvezd«, ki si ga Rusi gospodarsko niso mogli privoščiti. Vendar pa republikanec Trump po mnenju večine jedrskih ekspertov ne razume prav dobro, kako sploh deluje sodobna jedrska strategija odvračanja, ki že dolgo ni več odvisna samo od števila jedrskih raket in konic.
Administracija prejšnjega ameriškega demokratskega predsednika Baracka Obame je tudi zato vložila v posodabljanje ameriških jedrskih arzenalov skoraj 1000 milijard (bilijon) dolarjev. Prilagoditi jih je hotela novim razmeram, tako da bi se končno lahko začeli pogovarjati tudi o korenitejšem zmanjšanju odločno previsokega števila nepotrebnih jedrskih konic, ki se že desetletja starajo v jedrskih silosih, kjer tudi zaradi dragega vzdrževanja postajajo vse bolj nevarne, za povrhu pa že dolgo zadostujejo za nekajkratno uničenje sveta.
Donald Trump utegne po mnenju jedrskih ekspertov s svojimi predvsem notranjepolitični rabi namenjenimi populističnimi parolami in poenostavitvami, med katerimi je zanj očitno najpomembnejša »America First«, nevarno podžgati jedrsko oboroževalno tekmo. To se lahko zgodi kljub temu, da je veliki večini strokovnjakov jasno, kako število jedrskih konic in raket nikoli, niti v časih najtrše hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, ni bilo merilo tega, katera stran je v morebitnem spopadu močnejša. ZDA so veliko let, podobno kot danes, za nekaj sto jedrskih bomb zaostajale za številom ruskih. Trumpu bi bilo to dobro čim prej dopovedati in ga pripraviti do tega, da z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sede za pogajalsko mizo in pove, kako nameravata v prihodnje na čelu obeh še vedno najmočneje skupaj ohranjati tudi za ves svet zelo pomembno jedrsko ravnovesje.
Na oba predsednika bi bilo nujno odločno pritisniti tudi zato, ker so vsi, naj bodo še tako majhni in odločno preskromni, razorožitveni dosežki njunih predhodnikov, za katere so bila največkrat potrebna desetletja, preveč pomembni za usodo planeta, da bi se z njimi lahko poljubno poigravala dva vase zaljubljena populista.
