Strah v jadrih Donalda Trumpa

Ameriške volitve: podporniki newyorškega milijarderja se ne zmenijo za svarila medijev.

Objavljeno
13. december 2015 20.46
Sebastjan Kopušar, sodelavec
Sebastjan Kopušar, sodelavec
Ameriški strah pred terorizmom je tako velik, kot je bil po 11. septembru 2001, ko sta padla newyorška dvojčka. Na njem se obilno pase republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je do zdaj prekršil vsa pravila politične korektnosti, toda belim konservativnim volivcem sta strah in negotovost zastrla razum.

Pred mesecem dni je le štiri odstotke Američanov terorizem omenjalo kot največjo grožnjo ZDA, zdaj ga vsak peti prebivalec (19 odstotkov vprašanih), je pokazala včeraj objavljena raziskava New York Timesa in televizijske mreže CBS. Med republikanci je to še bolj očitno, saj več kot 40 odstotkov desnih volivcev trdi, da za predsedniškega kandidata želi odločnega voditelja, bolj kot iskrenega, čutečega, izkušenega ali izvoljivega na predsedniških volitvah. Njihova prva izbira je Donald Trump.

Raziskava je bila večinoma opravljena pred ponedeljkovo izjavo Trumpa, da bi morali (začasno) prepovedati vstop muslimanom v ZDA, s katero je sprožil medijski vihar doma in v tujini. Toda njegovih podpornikov to ne moti, bolj ko ga mediji napadajo, bolj se ga oklepajo. Republikanski medijski svetovalec Frank Luntz je v sredo opravil analizo razmišljanja volivcev, ki podpirajo Trumpa, in osupel ugotovil, da dosedanja politična pravila zanj ne veljajo. Kritike na Trumpov račun so le še povečale zaupanje vanj.

Udeleženci Luntzove testne skupine so razkrili korenine, iz katerih raste osupljiva podpora desničarjev newyorškemu milijarderju. Večina jih zasmehuje osrednje medije, saj po njihovem mnenju novinarji Trumpove izjave jemljejo iz konteksta, zato se zdijo bolj skrajne. Njihov zaupanja vreden vir informacij so najbolj konservativni in strankarsko usmerjeni mediji, kakršna je spletna stran Breitbart News, s pomočjo katerih zavračajo poročanje osrednjih medijev. V Lutzovi skupini 29 udeležencev se jih le osem ni strinjalo s prepovedjo vstopa za muslimane.

Prerivanje naslednikov

Podobne odgovore je dala tudi raziskava New York Timesa. »Budno bo pazil na te muslimane. Ohranil bo domoljuben zakon (ki je izvršni oblasti dal široka pooblastila za boj proti terorizmu). Pazil bo na priseljence. Ustavil priseljevanje muslimanov,« je za časnik dejala starejša podeželanka. Kar sedemdeset odstotkov vprašanih volivcev desnice je prepričanih, da je Trump primeren za boj proti terorizmu. Podobno zaupanje vzbuja le še teksaški senator Ted Cruz, ki bi brez nepremičninskega mogotca veljal za najbolj skrajnega desničarja v republikanski predsedniški četi.

Cruz in njegov strankarski kolega iz senata Marco Rubio se vse bolj očitno prerivata za vlogo tistega republikanskega kandidata, ki naj bi po pričakovanem padcu Trumpa zavzel srca volivcev desnice. Za zdaj se še nista spustila v neposredno obračunavanje, ampak umazano delo prepuščata svojim zaveznikom in »neodvisnim« političnim odborom, ki streljajo strupene puščice v nasprotnika. Oba pri 44. opravljata svoj prvi mandat v senatu, oba sta kubanskega rodu in oba veljata za spretna govornika.

Oba sta prevzela volivce, ki zapuščajo upokojenega nevrokirurga Bena Carsona. Ta po jesenskem vzponu doživlja zaton, kot smo jih pri obrobnih kandidatih desnice navajeni s prejšnjih volitev. Cruz pridno grabi podporo v zvezni državi Iowa, kjer prvi izbirajo kandidata stranke in kjer imajo na desnici prevladujočo besedo konservativni beli evangelijski kristjani. V zadnjih anketah je že pred Trumpom. Rubio, ki po hiranju Jeba Busha velja za naslednjo izbiro vrha stranke, medtem kopiči podporo kolegov iz kongresa in premožnih donatorjev.

Razbita stranka

Toda dolgo pričakovanega sesutja podpore Trumpu ni na obzorju. Časnik Huffington Post, ki je julija poročanje o kandidaturi nepremičninskega mogotca premaknil v rubriko razvedrilo, o njem spet poroča na straneh politike, saj je postal »grda in nevarna sila v ameriški politiki«. Mediji, ki so se več mesecev hranili z gledanostjo njegovih šokantnih izpadov, so v zadnjih dneh trumoma začeli biti plat zvona. Toda Lutzova analiza kaže, da so morda vzredili politično pošast, ki jih je prerasla.

Populizem Trumpa se je vkoreninil v gospodarsko in kulturno negotovost velikega dela konservativnih delavskih volivcev, strah pred (islamskim) terorizmom je razplamtel ta ogenj nezadovoljstva. Tudi Hillary Clinton, ki se je do pred kratkim ob omembi Trumpovega imena samo zadovoljno hihitala, je začela resno opozarjati, da je njegovo besedičenje preraslo v nevarno retoriko, ki ogroža državo in njen boj proti skrajnežem Islamske države. Ti so dobili novo propagandno orodje za pridobivanje prostovoljcev v sveti vojni proti Zahodu.

Vrh republikanske stranke menda resno razmišlja o drugi najslabši možnosti, julijski volilni konvenciji, na kateri noben kandidat ne bo imel zadostne večine. To bi pomenilo podmizne kupčije in izbiranje kandidata pred očmi kamer, kar se v ameriški politiki ni zgodilo vse od 1952 in je slaba popotnica za splošne volitve. Kar je še vedno bolje od možnosti, da Trump res osvoji kandidaturo. »Potem bodo demokrati, kot je Clintonova v Beli hiši, prihodnjih petdeset let,« je strahove vrha desnice ubesedila konservativna komentatorka S. E. Cupp.