Strelski pokol morda teroristični napad

New York – Dan po pokolu v San Bernardinu je v zraku vprašanje, zakaj se je ameriški zakonski par pakistanskega rodu odločil za morilski pohod med sodelavci moža. Politični razkol v državi je prežel tudi kalifornijsko tragedijo: liberalni mediji so takoj planili na zelo lahek dostop do orožja, konservativni tabloid pa je z naslovnice vpil »Muslimanska morilca«.

Preiskovalci še vedno sestavljajo mozaik črne srede, ko je v strelskem napadu na regijski center za pomoč osebam s posebnimi potrebami umrlo 14 ljudi, najmanj 21 pa jih je bilo ranjenih. Po dosedanjih pričevanjih je oddelek za javno zdravje okrožja San Bernardino najel prostore za svojo predpraznično prireditev, 28-letni okoljski inšpektor Syed Rizwan Farook pa naj bi jezen zapustil srečanje. Približno pol ure kasneje se je vrnil s svojo soprogo, 27-letno Tashfeen Malik, in začel streljati na navzoče. Pred tem sta svojega šestmesečnega otroka pustila pri Farookovi mami in ji dejala, da gresta k zdravniku.

Pripravljala sta se dalj časa

Po napadu sta pobegnila v temnem avtomobilu, policisti so po namigu, da bi lahko bil vanj vpleten Farook, odšli do hiše, ki sta jo imela najeto v bližnjem kraju Redlands. Tudi od tam jima je uspelo pobegniti v črnem terenskem vozilu, med zasledovanjem je prišlo do strelskega spopada, v katerem sta oba umrla. Preiskovalci so na njunem domu pozneje odkrili dvanajst eksplozivnih naprav, eno sta odložila tudi v napadeni stavbi, a se ni sprožila.

Prva poročila o v ZDA ne tako redkem napadu na službene kolege je zasenčila ugotovitev, da sta bila oborožena do zob in da sta se dalj časa pripravljala na nasilno dejanje. S sabo sta imela dve pištoli in dve polavtomatski kopiji vojaških pušk. V avtomobilu so našli več kot 1600 nabojev za orožje, na njunem domu še skoraj pet tisoč. V delavnici v garaži je bilo dovolj materiala za izdelavo še več eksplozivnih naprav.

Čeprav včeraj nihče od preiskovalcev ni hotel omenjati besede terorizem, je poveljnik policije mesta San Bernardino Jarrod Burguan dejal, da sta bila pripravljena na nove napade. Farook je bil rojen v zvezni državi Illinois staršem iz Pakistana, z Malikovo, ki je pakistanska državljanka, naj bi se spoznala prek spletne strani za zmenke v Saudski Arabiji. Sodelavci so ga opisali kot mirnega in vljudnega, po vrnitvi iz Saudske Arabije in poroki pa naj bi si pustil rasti brado. Mediji so zato začeli ugibati o njegovi naklonjenosti radukalizmu, nekateri pa so se spraševali tudi o morebitni vlogi Malikove kot pobudnice radikalizacije.

Zvezna policija FBI se je lotila proučevanja njunih računalnikov in drugih digitalnih medijev. New York Times je včeraj navajal besede neimenovanih višjih uradnikov FBI, da naj bi bil Farook več let v stikih s skrajneži v ZDA in tujini. Med njimi naj bi bila vsaj ena oseba v ZDA, proti kateri je potekala zvezna preiskava zaradi domnevne vpletenosti v terorizem. Toda tudi ti neimenovani uradniki so menili, da bi povod za izbruh nasilja lahko bil spor na delovnem mestu, ki ga je radikaliziran par izrabil za napad.

Predsednik Barack Obama, ki je v sredo še med dogajanjem v Kaliforniji opozoril na prelahek dostop do orožja, je včeraj sporočil, da je to »lahko povezano s terorizmom, vendar tega še ne vemo«. Po njegovih besedah je morda šlo za različne motive, kar bo le še zapletlo preiskavo. Nekateri televizijski analitiki so včeraj ugibali, da se je par dolgo pripravljal na nasilno dejanje, nato ga je sprožil domnevni spor na delovnem mestu. »Američanom lahko zagotovim, da bomo pazljivo preiskali vsa dejstva,« je sporočil predsednik.

Morebitna muslimanska radikalizacija

Novica o Farookovi morebitni muslimanski radikalizaciji je zasenčil prvotna opozorila, da gre za še enega v vrsti množičnih streljanj v ZDA, teh so letos našteli že več kot 355, in da država potrebuje boljši nadzor nad orožjem. Politiki na desnici so takoj zgrabili priložnost in razpravo o orožju spremenili v opozarjanje pred grožnjo islamskih skrajnežev. ZDA so za preprečevanje terorizma namenile več kot tisoč milijard dolarjev, spremenile zakonodajo in državljani so voljno žrtvovali del svojih osebnih svoboščin. Po drugi strani je predsednik Obama od leta 2009 že sedemnajstkrat nagovoril in tolažil Američane ob strelskih pokolih, toda orožarski lobi v podobi razvpite Nacionalne strelske organizacije je zelo vpliven in močan, tako da je do zdaj uspešno preprečil vse poskuse zaostrovanja orožarske zakonodaje na zvezni ravni. Ljudje so zgroženi, toda mnogi bodo za božič bližnjim podarili orožje.