Švedski premik na levo

Prvi neuradni izidi nedeljskih parlamentarnih volitev na Švedskem so pokazali, da je socialdemokrate, največjo stranko na levici, podprlo 31 odstotkov volivcev, s čimer so prehiteli Zmerno stranko premiera Fredrika Reinfeldta.

Javnomnenjske ankete so levici v času kampanje napovedovale zmago, zato rezultat včerajšnjih volitev ni veliko presenečenje. V zadnjih dneh se je prednost levice pred strankami Reinfeldovega desnosredinskega zavezništva zmanjšala na vsega pet odstotnih točk. Izid vzporednih volitev kaže, da je Socialdemokratski stranki (SAP) v izteku kampanje vendarle uspelo obdržati prednost. Priložnost za sestavo nove vlade bo dobil vodja socialdemokratov in najverjetnejši novi premier Stefan Löfven.

Pred volitvami je bila večina analitikov prepričanih, da Löfvena, nekdanjega sindikalnega vodjo, v primeru neprepričljive zmage čaka težko delo pri sestavljanju koalicije. V vladi se mu bodo po vsej verjetnosti pridružili Zeleni, ki so osvojili 7 odstotkov glasov. Stranki levice, ki se ravno tako pogosto omenja kot potencialna partnerica v rdeče-zeleni koaliciji, so volivci namenili nekaj več kot 6-odstotno podporo. Vse tri stranke so skupaj prejele dobrih 44 odstotkov glasov, kar pomeni, da bodo morale dodatno podporo iskati med ostalimi tekmicami oziroma sestaviti manjšinsko vlado.

Stranka Feministična iniciativa, ki je z več kot 4 odstotki podpore prvič dosegla parlamentarni prag, je že pred volitvami napovedala, da bo podprla imenovanje levosredinske vlade. Ali bo vanjo tudi vstopila, je drugo vprašanje.

Desnosredinsko zavezništvo, ki ga sestavljajo Reinfeldova Zmerna stranka, Liberalci, Sredinska stranka in Krščanski demokrati, je bilo med volilno kampanjo s strani analitikov deležno pohval zaradi učinkovitega vodenja države. Švedska je v času gospodarske in finančne krize veljala za eno najbolj uspešnih evropskih gospodarstev z visoko rastjo bruto domačega proizvoda in enim najnižjih javnih dolgov. Največjo težavo odhajajoče vlade je predstavljala za švedske razmere visoka 8-odstotna brezposelnost, ki je v ospredje kampanje postavila tudi vprašanje priseljevanja. Med brezposelnimi je največ imigrantov. Švedska, ki velja za eno najbolj pluralnih družb v Evropi, se je to volilno kampanjo z vprašanjem priseljencev ukvarjala bistveno bolj kot v prejšnjih letih. To se je pokazalo tudi na rezultatu, ki so ga včeraj zabeležili skrajno desni Švedski demokrati, ki veljajo za največje nasprotnike modela »odprte družbe«. Z več kot desetimi odstotki podpore so postali tretja največja politična stranka v državi.