Tiskane izdaje
Chelsea Manning bi morala zaradi razkritja skoraj tri četrt milijona vladnih in vojaških tajnih dokumentov odsedeti 35 let v zaporu. Odločitev nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame, da jo tik pred koncem svojega mandata pomilosti, je njeno kazen skrajšala za 28 let.
Njeni zagovorniki trdijo, da je bila s tem odpravljena krivica, s katero se je poskušal zatreti glas nekoga, ki je hotel samo opozoriti na nepravilnosti in domnevne zločine ameriške vojske med invazijama v Iraku in Afganistanu. Sedemnajsti maj bodo zato proslavili kot dan zmage svobode posameznika nad tiranijo sistema.
Navdušenje kljub temu ne bo univerzalno. Za nekatere vojaške strokovnjake, predstavnike obveščevalne skupnosti in nasprotnike predsednika Obame pomilostitev je in bo še naprej ostala ena njegovih najbolj kontroverznih odločitev. Manningovi očitajo, da je z dokumenti razkrila občutljive informacije in s tem neposredno ogrozila ameriško nacionalno varnost. Med drugim jih skrbi, kakšno sporočilo njena izpustitev iz zapora po petini prestane kazni pošilja drugim pripadnikom vojske in varnostnih služb. Naklonjeni ji niso niti v Trumpovi administraciji. Novi ameriški predsednik je v enem izmed svojih neštetih tvitov zapisal, da »izdajalka Chelsea Manning nikoli ne bi smela oditi na prostost«.
Prihodnost na dosegu
Chelsea Manning bo jutri izpuščena iz zapora Fort Leavenworth v Kansasu, kjer je kot transspolna oseba preživela zadnja štiri leta. Po besedah njenega odvetnika pogosto v samici, kar jo je privedlo do tega, da je dvakrat poskušala storiti samomor. V intervjuju za Guardian, objavljenem nekaj dni pred izpustitvijo, je opisala pričakovanje ponovnega občutenja »tistega neopisljivega stika z ljudmi in naravo, brez bodeče žice in prostora za obiskovalce«. V svoji prvi izjavi za javnost po pomilostitvi se je Manningova zahvalila nekdanjemu ameriškemu predsedniku. »Prvič vidim prihodnost zase kot Chelsea,« je pojasnila. »Predstavljam si lahko življenje kot oseba, kakršna lahko zdaj končno postanem v zunanjem svetu. Svoboda je bila nekaj, o čemer sem sanjala, a si nisem dovolila, da bi si jo v celoti predstavljala.«
Njena skorajšnja izpustitev pomeni popoln zasuk od brezupnega položaja, v katerem se je znašla pred sedmimi leti, ko so jo aretirali. Nekdanja vojakinja in varnostna analitičarka, ki jo je svet do leta 2013, ko je napovedala spremembo spola, poznal pod imenom Bradley Manning, je sodišču priznala, da je med služenjem v Iraku naredila kopijo več vojaških podatkovnih baz ter jo po vrnitvi v domovino naložila na Wikileaksov strežnik. Organizacija je nato dokumente s pomočjo svetovnih medijev postopoma razkrivala javnosti. Vojaško sodišče je Chelsea Manning spoznalo za krivo 20 kaznivih dejanj, med njimi šest na področju, ki jih ureja zakon o vohunjenju. Čeprav jo je oprostilo najhujše obtožbe -pomoči sovražniku -, pri dodeljevanju kazni ni bilo prizanesljivo.
Spreminjanje sveta
Med sodno obravnavo je pojasnila, da je s krajo dokumentov hotela spodbuditi razpravo o vlogi vojske v ameriški zunanji politiki. Po njenem mnenju je bila vojska obsedena z lovljenjem in ubijanjem ljudi v protiterorističnih operacijah. To početje je videla kot nezakonito. Vztrajala je, da jo je pri vsem vodila vest, predvsem pa želja, da bi »svet spremenila na bolje«.
Čeprav se njena želja ni izpolnila, posledice njenega dejanja še zdaleč niso bile zanemarljive. Objava dokumentov je bila blamaža za ameriško vlado in vojsko, ki sta se tako rekoč čez noč znašli sredi škandala mednarodnih razsežnosti. V 250.000 razkritih diplomatskih depešah so bile informacije, ki nikoli niso bile namenjene širši javnosti, med drugim osebna stališča visokih ameriških diplomatov o zaveznikih ZDA. Poleg teh je Wikileaks objavil še 450.000 vojaških poročil iz Iraka in Afganistana. Med objavljenimi dokumenti je bil tudi videoposnetek zračnega napada ameriških sil v Bagdadu, v katerem sta bila v skupini civilistov ubita tudi dva Reutersova novinarja.
Tako kot se je poskušala spopasti s sistemom, se bo Manningova morala spopasti še s svobodo. Napovedala je, da bo nadaljevala svojo tranzicijo iz moškega v žensko. Medtem so iz ameriške vojske sporočili, da bo lahko ostala del njene aktivne sestave in še naprej deležna ugodnosti, kot je zdravstveno zavarovanje, vsaj dokler vojaško prizivno sodišče ne bo odločilo o njeni pritožbi proti sodbi, sprejeti pred štirimi leti.
