Tajvan bo ženskega spola

Ko je Kuomintang (Nacionalistična stranka) v nedeljo uradno kandidiral Hung Hsiu-chu za bližnje predsedniške volitve, je Tajvan začel novo poglavje v zgodovini svoje demokracije. Ker je tudi glavna opozicijska stranka za najvišji položaj predlagala kandidatko, bo na čelu 24-milijonske nacije v vsakem primeru ženska. Januarja prihodnje leto bo tako Tajvan dobil prvo predsednico.

Demokratska napredna stranka (DPP) je že pred tem kandidirala svojo voditeljico Tsai Ing-wen. V prihodnjih mesecih bo tako v Tajvanu potekala redko videna kampanja med dvema političarkama, ki se ne strinjata glede vprašanja, kako se vesti do Pekinga, a se strinjata glede stališča, da bo ženska na vrhu države prinesla svežino v politično življenje otoka, ki je kljub tridesetletni demokratični tradiciji in zavidljivim gospodarskim uspehom potisnjen v diplomatsko izolacijo. Hungova je stara 67 let in je nekdanja učiteljica. Na položaju podpredsednice parlamenta se je je oprijel vzdevek »Mali pekoči feferonček« – nedvomno zaradi ostrega uma in razvezanega jezika, ki je v razpravah znotraj stranke prišel že večkrat do izraza.

Devetinpetdesetletna Tsaijeva je nekdanja profesorica prava z bleščečimi diplomami, ki jih je pridobila na Univerzi Cornell (magisterij) in Londonski šoli za ekonomijo (doktorat). Čeprav je leta 2012 izgubila borbo za predsedniški stolček (premagal jo je sedanji predsednik Ma Ying-jeou), ankete kažejo, da zdaj vodi. Mnogi Tajvanci so bili še do pred kratkim prepričani, da je zaradi prave mere kritičnosti do dosedanje politike do Kitajske in zaradi previdne pripravljenosti na dialog z uradnim Pekingom na dobri poti k zmagi.

Kako se vesti do Kitajske

Z vstopom »Pekočega feferončka« v volilno tekmo pa je postalo napovedovanje izida volitev nehvaležno opravilo. Analitiki na otoku pravijo, da se Hungovo ne sme podcenjevati. Predvsem zato, ker je izbrala radikalnejšo pot od pričakovane. To pomeni, da bo igrala bolj ostro in odločno ter se izogibala sivim območjem nedefiniranih stališč do ključnega tajvanskega problema: kako se vesti do LR Kitajske in njenim poskusom, da z intenzivnimi trgovinskimi in investicijskimi vezmi nežno objame Tajvan in ga brez groženj z orožjem naredi odvisnega od »države matice«.

Obe kandidatki prihajata v volilno tekmo obremenjeni s političnimi grehi in napakami svojih predhodnikov. Tsai Ing-wen je prišla na čelo DPP po političnem in moralnem polomu nekdanjega voditelja stranke in predsednika države Chen Shui-biana, ki je bil po dveh zaporednih mandatih zaradi korupcije obsojen na dosmrtno ječo. Tsaijeva se je morala opravičiti državljanom, še posebno volivcem stranke. Ker pa imajo predani oboževalci antikitajske politike A-biana (kot je Chen imenoval sebe) sojenje nekdanjemu predsedniku za politični obračun, bo morala Tsaijeva spretno krmariti med obsodbo njegovega pohlepa in priznavanju njegove vloge v dozorevanju tajvanske identitete. Hung Hsiu-chu pa nosi na hrbtu neodločnost Ma Ying-jeouja glede lanskega »sončničnega gibanja«, študentskega upora proti njegovemu poskusu, da pri ratifikaciji trgovinskega sporazuma s Pekingom zaobide demokratični postopek. A se je, skladno s svojim vzdevkom, odločila za še bolj radikalno prokitajsko stališče.

Ni treba ugibati, koga ima kitajski vrh bolj rad. Hungova je zaradi zahtev po zaustavitvi nakupov ameriške oborožitve in zaradi trditev, da bi se lahko Tajvanci prenehali vznemirjati zaradi 1600 kitajskih raket, usmerjenih proti otoku, nedvomno ljubljenka Pekinga. Še toliko bolj, ker se je kitajski predsednik Xi Jinping odločil, da naredi korak naprej pri »mirni združitvi« z otokom. Tako je 1. julija podpisal nov zakon, po katerem ima tajvansko ljudstvo dolžnost varovati suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske. S tem je dal Peking otoku jasno vlogo pri sporih glede otokov v Južnem kitajskem morju. Tajvan ima otoke tudi v resnici za del svojega ozemlja, zato je Xi v tem primeru zelo očitno vsilil svojo interpretacijo »kitajske suverenosti«.

Če k temu dodamo še odpravo vizuma oziroma tako imenovanega »dovoljenja za vstop« Tajvancev v LR Kitajsko in odprtje svobodnega trgovinskega območja v pokrajini Fujian (ki je najbližje Tajvanu), kjer so mladim tajvanskim gospodarstvenikom dane na voljo vse možnosti za poslovanje, je povsem jasno, da je politika Xi Jinpinga glede »odtrgane otoške pokrajine« (kakor kitajski vrh obravnava Tajvan) skladna samo s Hung Hsiu-chu. Tsai Ing-wen zagovarja previdnosti pri približevanju Kitajski in sprejetju njenih gospodarskih ponudb, zato bi utegnila biti problematična.

Hungova se zaveda globoke razdeljenosti tajvanske družbe glede odnosa do Kitajske, zato igra na še eno pomembno karto. »Sem najrevnejša oseba iz Kuomintanga, ki je kadarkoli kandidirala,« vzklika v svojih govorih in dodaja, da je Tsaijeva »najbogatejša kandidatka DPP v zgodovini«. S tem je obrnila na glavo dosedanjo podobo Nacionalistične stranke kot skupine privilegiranih bogatašev in stranke DPP kot borke za »99 odstotkov« v tajvanski različici premoženjske neenakopravnosti.

Tajvanska javnost je očitno povsem pripravljena na prvo predsednico. V konfucijanski tradiciji ženska, starejša od 50 let, pogosto glava družinskega klana. Ne smemo pozabiti, da je v tajvanskem parlamentu ena tretjina žensk, medtem ko jih je v japonskem samo 13 odstotkov, v južnokorejskem pa 16 odstotkov.

Čeprav je na čelu Južne Koreje ženska, bo prihodnja tajvanska predsednica prva azijska voditeljica države, ki ni prišla v politiko kot soproga ali hči uspešnega politika. Park Geun Hje je hči južnokorejskega diktatorja Park Čung Heja, bangladeška premierka Šejk Hasina je hči prvega predsednika te države Šejka Mudžibura Rahmana. Aung San Su Či je hči junaka burmanske neodvisnosti Aung Sana. Prihodnja tajvanska predsednica pa bo hči tamkajšnje demokracije.