Tekma za predstavniški dom

Levica poskuša predvsem preprečiti, da ne bi doživeli prehudega poraza.

Objavljeno
01. oktober 2014 12.25
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Tekma za spodnji dom je letos povsem v senci boja za senat in po napovedih političnih analitikov demokratom v njem ne bo uspelo doseči večine še prihodnjih  šest let. Tako poskuša levica predvsem preprečiti, da ne bi doživeli prehudega poraza.

Demokrati so na prejšnjih volitvah zbrali kar 1,4 milijona več glasov od republikancev, a imajo zadnji vseeno 234 poslancev, prvi pa le 201. Razlog je desnici naklonjen zemljepis, saj demokrati živijo v urbanih, gosteje naseljenih volilnih okrožjih , republikanci pa na redkeje naseljenem podeželju. Kar pomeni, da prvi veliko glasov »zapravljajo« v okrožjih, ki bi jih osvojili v vsakem primeru.

Republikanci to s pridom izkoriščajo pri močeradenju, kot v ZDA imenujejo risanje meja volilnih okrožij. Določajo jih na deset let po vsakem štetju prebivalstva, zadnje je potekalo leta 2010, ko je desnica na valu gibanja čajankarjev zavzela senate zveznih držav. Kar pomeni, da so lahko zarisali okrožja še bolj nemogočih in razpotegnjenih oblik (kot so lise močerada) in demokratske volivce še bolj natrpali v čim manjše število okrožij.

Lep primer je zvezna država Ohio, kjer so demokrati leta 2012 v boju za spodnji dom dobili kar 52 odstotkov glasov. Ko pa so poslanska mesta razdelili v skladu z okrožji, jih je republikancem pripadlo dvanajst, demokratom pa le štiri. Kar pomeni, da mora ob sedanji volilni geografiji levica za zmago v spodnjem domu dobiti ne samo več, pač pa veliko več glasov.

Vrh vsega imajo izzivalci vedno težje delo kot poslanci, ki branijo svoj sedež, kar je še ena prednost za desnico. V letu 2014 se levica tako sooča s preveč ovirami, da bi spremenila razmerja v spodnjem domu.