Tiskane izdaje
»Ruske sankcije nas ne bodo spravile na kolena,« je izjavil predsednik turške vlade Ahmet Davutoğlu med obiskom v Azerbajdžanu, ki ga v od Rusije energetsko odvisni Turčiji vidijo kot alternativni vir energije, če se bodo odnosi med državama tako zaostrili, da bo Moskva zaprla tudi svoje plinske pipe.
Ko je turško letalo F-16 ameriške proizvodnje 24. novembra nad sirskim ozemljem sestrelilo ruski bombnik Su-24, je med Moskvo in Ankaro najprej izbruhnila vroča besedna vojna, ki se še stopnjuje. Ker se Turčija ne bo opravičila za branjenje svojih meja, kakor je danes ponovil Davutoğlu, iz Moskve ni pričakovati ohladitve. Rusija je obtožila oblasti v Ankari, da so sestrelile njihovo letalo zato, ker je bombardiralo konvoje tovornjakov, ki so prevažali nafto iz sirskih črpališč pod nadzorom Islamske države na turško ozemlje.
»Če to dokažejo, bom takoj odstopil,« se je odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, čigar sina Bilala so v Rusiji obtožili, da je največji zaslužkar v poslu z islamskimi terorističnimi skrajneži. Ni bilo treba dolgo čakati, da je rusko obrambno ministrstvo predstavilo javnosti tudi »materialne dokaze«, satelitske posnetke tega trgovanja. »V ta kriminalni posel sta vpletena predsednik Erdoğan in njegova družina,« je izjavil namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov.
»Vsi dokazi so v naših rokah«
Toda v Ankari se niso vdali. Turški predsednik je v četrtek označil ruske obtožbe za »obrekovanje« in udaril nazaj z izjavo, da pravzaprav Rusi prekupčujejo s teroristično nafto. Kot »dokaze« je navedel nedavne sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti Georgeu Haswaniju z dvojnim, sirsko-ruskim, državljanstvom. Tega poslovneža, o katerem med sirsko »zmerno« opozicijo krožijo lažne govorice, da je Putinov svak, je ameriško finančno ministrstvo kaznovalo, ker naj bi bil posrednik pri trgovanju z nafto med oblastmi sirskega predsednika Bašarja al Asada in teroristi iz Islamske države. »Vsi dokazi so v naših rokah in jih bomo predstavili svetu,« je povedal Erdoğan v televizijskem nastopu.
»Če ne bi bile razmere tako tragične in nevarne, bi bilo v tem obstreljevanju z obtožbami celo nekaj komičnega,« je zapisal komentator ameriškega spletišča Slate Joshua Keating. A tragikomedija se nadaljuje. Z novim letom, ko bodo začele veljati ruske sankcije proti Turčiji, ji bo sledila tudi gospodarska vojna. Turški premier je pozval Putina, naj umiri ton razprave, in predlagal, naj se visoki predstavniki obeh držav raje začnejo pogovarjati. Opozoril je na protislovje ruske politike, ki je, ko je zaradi ukrajinske krize Zahod začel uvajati sankcije proti Rusiji – »h katerim se nismo priključili« –, opozarjala, da so sankcije vedno dvorezne in še nikoli niso rešile problemov.
»Sankcije škodujejo obema stranema,« je dejal Davutoğlu, po besedah turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja pa Ankara trenutno še ne razmišlja o protiukrepih. To je prvi mož turške diplomacije izjavil v četrtek v Beogradu po pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, po sestrelitvi ruskega bombnika prvem srečanju med predstavniki obeh držav na tako visoki ravni. Lavrov po srečanju ni bil pretirano zgovoren. »O stališčih Ankare do incidenta od turškega kolega nisem slišal nič novega,« je dejal. »To kriminalno in protipravno dejanje ne more ostati brez odgovora, odnosi s sedanjim turškim vodstvom pa ne morejo ostati taki kot doslej.«
Rusija bo z novim letom prepovedala uvoz nekaterega sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov, mesa, odpravila brezvizumski režim in omejila cestni transport med državama, onemogočila zaposlovanje turških delavcev v Rusiji ter potovanja svojih državljanov na oddih v Turčijo. Na ruskem obrambnem ministrstvu so prekinili vojaško sodelovanje s turškimi kolegi, na gospodarskem ministrstvu pa so napovedali tudi zamrznitev skupnih naložb. Ena največjih in strateško najpomembnejših je bila gradnja plinovoda Turški tok, približno 12 milijard dolarjev vrednega projekta, po katerem so, ko se je Putin odpovedal za Evropsko unijo spornemu Južnemu toku, hoteli dovažati ruski zemeljski plin na evropski trg. »Pogajanja so prekinjena,« je v četrtek izjavil ruski minister za energetiko Aleksander Novak.
V Ankari se bojijo, da bi Moskva v nadaljevanju gospodarske vojne omejila ali celo zaustavila prodajo svojega plina. Turčija je po Nemčiji drugi največji kupec ruskega zemeljskega plina. Prejšnje leto je ruska družba Gazprom v Turčijo izvozila več kot 27 milijard kubičnih metrov, skoraj 60 odstotkov plina, ki ga je ta država lani porabila. Zato sta se v zadnjih dnevih oba glavna moža v državi odpravila na obisk k prijateljem v tujini, ki bi lahko nadomestili izpad ruskega energenta. Predsednik je bil v Katarju, da bi zagotovil dostavo utekočinjenega plina, saj zdaj Turčija kar četrtino svoje porabe uvaža iz Rusije, premier pa je odšel v nekdanjo sovjetsko republiko, kjer se je z bratranci Azerbajdžanci lahko v maternem jeziku pogovarjal, kako bodo povečali kapaciteto načrtovanega Transanatolskega plinovoda, ki so ga uradno začeli graditi marca, dokončali pa naj bi ga čez tri leta.
