Zgodovinska krivda bogatih, slepomišenje naftnih držav

Podnebni vrh: revne države pričakujejo od industrijskih sil več denarja za energetsko tranzicijo in hitro ukrepanje.

Objavljeno
01. december 2015 20.22
FRANCE-CLIMATE-WARMING-COP21-NGO
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Pariz - Po velikih govorih voditeljev okoli 150 držav o usodnih dneh za prihodnost Zemlje in celotnega človeštva so pogajalci na podnebnem vrhu v Le Bourgetu pri Parizu začeli težaško delo - pripravo sporazuma, ki bi ga podprli vsi sodelujoči.

Francoski minister za zunanje zadeve Laurent Fabius je delegate pozval, naj »naredijo velik napredek in uresničijo pogajalski mandat voditeljev«. Nastalo naj bi besedilo na približno 50 straneh, ki bo po letu 2020 naslednik znamenitega, ne posebno uspešnega kjotskega protokola iz leta 1997. Vse podrobnosti glede uveljavljanja sporazuma naj bi še urejali v prihodnjih letih. Znotraj EU bo napeto že prihodnje leto, ko bo skupni cilj o znižanju izpustov za 40 odstotkov do leta 2030 razporejen med članicami.

Delegati v Le Bourgetu delajo v več skupinah za posamezna področja, v katerih usklajujejo nasprotujoča si stališča. Hitro razvijajoča se gospodarstva zahtevajo več časa in pričakujejo, da razviti Zahod, ki da nosi zgodovinsko krivdo, naredi še več. Po pričakovanjih se bo v prihodnjih dneh najbolj zapletalo zaradi financiranja, saj si revne države od industrijskih sil prizadevajo dobiti več denarja za naložbe v energetsko tranzicijo. V igri pa je še, denimo, povezovanje usode sankcij Zahoda proti Rusiji z ravnanjem Moskve na podnebnem vrhu ...

Najbolj ogroženi želijo ukrepati takoj. Delegat Maldivov je dramatično opozoril, da se bo ob izpolnitvi zavez, kakršne so predstavile države, povprečna temperatura zvišala za tri stopinje Celzija. To bi bila za vse otoške države, ki so najbolj ogrožene zaradi zviševanja gladine morje, katastrofa. Zahtevajo zaveze, s katerimi bi se zvišanje temperature omejilo na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Naftne sile na čelu s Saudsko Arabijo pa nočejo, da z dekarbonizacijo ostanejo brez dolgoletnega poslovnega modela.

Tudi Kitajska se na vrhu predstavlja kot velika bojevnicah proti podnebnim spremembam. »Smo med državami, ki jih je širjenje puščav najbolj prizadelo,« je povedal pekinški podnebni odposlanec Xie Zhenhua. Kljub načrtom na področju obnovljivih virov je hitro rastoča Kitajska tarča številnih kritik. Ne samo zato, ker je odgovorna za največ izpustov CO2 in ker po podatkih Greenpeacea namerava graditi še 150 termoelektrarn, ampak tudi zato, ker menda ne uporablja verodostojnih podatkov o rabi premoga.