Tihe spremembe pri obravnavi istospolnosti Kitajcem vzbujajo upanje

Sodna bitka kitajskega homoseksualca. Boj za pravice homoseksualcev v Aziji poteka na vseh frontah.

Objavljeno
27. december 2015 19.36
TOPSHOTS-MYANMAR-MARRIAGE-GAY
Zorana Baković
Zorana Baković
Sun Weilin je prepričan, da se razmere na Kitajskem izboljšujejo. »Družba se spreminja zaradi našega delovanja,« pravi 26-letni urednik v nekem spletnem podjetju in pojasnjuje, zakaj je tožil urad za civilne zadeve v četrti Furong mesta Changsha.

Zavrnili so namreč njegovo prošnjo, s katero je hotel registrirati poroko s partnerjem, zato je Sun poslal primer nižjemu ljudskemu sodišču z utemeljitvijo, da v kitajskem zakonu piše, da zakonsko skupnost lahko skleneta »soprog in soproga«, nikjer pa ne piše, katerega spola morata biti.

V kitajščini namreč samostalniki nimajo spola, in ker je znak »fu«, ki pomeni »soprog«, izšel iz piktograma, ki označuje moškega z iglo v laseh, znak »qi«, ki pomeni »soproga«, pa v prvotni obliki prikazuje žensko z metlo v roki, sta oba pojma do danes pridobila sodoben pomen. »Besedno zvezo 'soprog in soproga' lahko razumemo tudi kot odnos in identiteto,« pravi Sun, »in nikjer ni natančno določeno, da so v tem odnosu lahko samo heteroseksualni pari.«

»Sodišče bo sporočilo svoje mnenje,« je napovedal uradni predstavnik, in to bo storilo do sredine tega tedna. Če bo pritožba zavrnjena, se bo Sun obrnil na okrožno sodišče mesta Changsha; če bo treba, bo vztrajal do najvišje stopnje. »Če letos ne bomo nič napredovali, bomo nadaljevali prihodnje leto. Do matičarja bova spet odšla na najino obletnico,« pravi v svojem imenu in imenu svojega partnerja, ki ga je spoznal junija 2014 prek aplikacije za izmenjavo sporočil QQ. Že med prvim srečanjem sta si bila všeč, še zlasti pa ju je zbližalo trpljenje zaradi nerazumevanja družine, ko sta najbližjim prvič priznala, da sta homoseksualca.

Boj za pravice homoseksualcev v Aziji poteka na vseh frontah. Napredek je komaj opazen in pogosto počasen, vendar večinoma vsa prizadevanja vodijo v isto smer. Čedalje več je tistih, ki imajo strpnost do istospolnih skupnosti za civilizacijski dosežek in poosebljenje zrele demokracije ter celo za nekakšno zagotovilo za to, da se upoštevajo tudi druge človekove pravice.

Na mednarodni konferenci organizacij lezbijk, gejev, biseksualcev, trans- in interseksualcev Azije (ALGA Asia), ki so jo konec oktobra priredili v Tajpeju, je bilo prvo plenarno zasedanje posvečeno vprašaju enakosti porok in pomenljivo poimenovano: »Koliko je to mogoče v Aziji?« Udeleženci iz Južne Koreje, Kitajske, Tajvana, Tajske in Vietnama so se sicer strinjali, da v vseh teh družbah pritiskajo nanje debeli sloji tradicije, vendar so kljub temu menili, da je javnost zdaj precej bolj razumevajoča in jih pripravljena sprejemati.

Mnogim se to pravzaprav zdi pomembneje od zakona. Sklepati poroke v konfucijanski družbi, ne da bi pri tem sodelovali starši, babice in dedki, je čista farsa. Zato se mnogim v Aziji zdi pomembneje spreminjati razpoloženje v družbi kakor izboljševati zakonodajo.

In razmere se resnično spreminjajo. Od vseh azijskih držav je najbolj napredoval Tajvan. Ne samo da so v Tajpeju oktobra letos priredili največjo parado ponosa v Aziji z več kakor 80.000 udeleženci iz vse regije, ampak so v treh največjih mestih od letos dalje začeli registrirati istospolne skupnosti kot gospodinjstva.

Predlog zakona o enakosti porok je že dve leti na dnevnem redu tajvanskega parlamenta, toda ker mu Nacionalistična stranka (Kuomintang) nasprotuje, se je postopek ustavil in predlagatelji zakona čakajo na predsedniške volitve. Na njih bo po vseh pričakovanjih zmagala kandidatka Demokratske napredne stranke (DPP) Cai Ing Ven, ki je že odkrito podprla istospolne poroke, ko je oktobra izjavila: »Vsi so enaki v ljubezni.« Tudi ko so jo pred prejšnjimi volitvami leta 2012 povprašali o njeni spolni usmerjenosti, Cai ni hotela odgovoriti na vprašanje, saj bi se po njenem prepričanju s kakršno koli opredelitvijo »postavila ob bok spolni diskriminaciji«.

Na Japonskem o enakosti porok že dolgo razpravljajo. Več kakor 80 odstotkov mladih, starih od 18 do 29 let, v anketah odgovarja, da je »homoseksualnost treba sprejeti«, vendar v japonski ustavi piše, da »mora poroka temeljiti na soglasju obeh spolov«. Čeprav so to določilo zapisali takrat, ko še nikjer na svetu niso razmišljali o širitvi pojma poroke in družine na istospolne pare, je premier Šinzo Abe po tem, ko so začeli pritiskati nanj, naj predlaga spremembo ustave, opozoril, da bi morali o tem »izjemno pazljivo razpravljati«.

Očitno je bilo precej lažje spremeniti tisti del ustave, ki je do letos prepovedoval vojaško delovanje japonske vojske zunaj državnih meja. Kljub temu je na začetku leta tokijska četrt Šibuja pripravila pobudo za izdajanje »potrdila o partnerstvu« istospolnim parom, kar pomenljivo napoveduje spremembe na Japonskem.

Vpliv Amerike na vzhodno Azijo je mogoče opaziti na obeh koncih spektra za in proti istospolnim porokam. V Južni Koreji, denimo, so letos poleti odpovedali parado ponosa zaradi pritiska radikalnih evangeličanov, ki so zelo podobni tistim v ZDA.

Toda tudi novice o ameriških državah, ki so legalizirale gejevske poroke, se hitro širijo po celini, največje spremembe na tem področju pa pričakujejo na Kitajskem. Čeprav je slišati absurdno, glede na to, da so homoseksualnost v tej državi umaknili s seznama kaznivih dejanj šele leta 1997, s seznama psihičnih motenj pa leta 2001, bi tudi tu zakon velikih množic lahko pomembneje vplival na razmere.

Kmalu za tem, ko je nekdanji policist Ma Baoli ustvaril aplikacijo Blued za spoznavanje homoseksualcev, se je pokazalo, da jo vsak dan uporablja več kakor tri milijone uporabnikov, kar je več kakor ameriško gejevsko aplikacijo Grindr, ki vsak dan zbere dva milijona ljudi. Preprost izračun je zadostoval, da je z aplikacijo Blued sklenila partnerstvo tudi največja trgovska spletna stran Taobao iz skupine Alibaba. Za letošnje valentinovo je Alibaba plačala vse stroške desetim homoseksualnim parom, ki so se hoteli poročiti v Kaliforniji. Nekaj deset milijonov homoseksualnih moških in žensk pravzaprav ustvarja močno manjšinsko skupino. Čeprav trenutno komaj četrtina anketiranih Kitajcev podpira legalizacijo istospolnih porok, se odnos do tega vprašanja spreminja. Treba je samo počasi napredovati, menijo aktivisti. Tihe spremembe so se že začele. Sun Weilin računa nanje.