Tiskane izdaje
Združene države Amerike po nedavni odločitvi predsednika Donalda Trumpa, da oceno o morebitni ponovni uvedbi gospodarskih sankcij proti Iranu prepusti kongresu, očitno načrtujejo razveljavitev jedrskega sporazuma s Teheranom, ki ga je dosegla prejšnja ameriška administracija pod vodstvom demokratskega predsednika Baracka Obame. Zunanji minister Rex Tillerson je zato med obiskom v Riadu posvaril tako mednarodne kot evropske firme, zlasti tiste iz članic Nata, pred »preveč tesnimi gospodarskimi stiki z iranskim režimom«. Ta namreč menda s pomočjo vojske nadzoruje velik del gospodarstva države.
Po pisanju New York Timesa je Tillerson, ki namerava med bližnjevzhodno turnejo poleg Saudske Arabije obiskati tudi Katar, opozoril tako evropske kot mednarodne firme, da vsi tisti, »ki poslujejo z iransko revolucionarno gardo ali z njo povezanimi podjetji, tvegajo zelo veliko«.
»Najslabši sporazum«
V ZDA se predvsem zaradi prepričanja in predvolilnih obljub predsednika Trumpa, po katerih je jedrski sporazum s Teheranom »najslabši možni sporazum v zgodovini ZDA«, že nekaj časa pripravljajo na razveljavitev dogovora. Trumpova administracija zato Iranu ves čas očita enostransko kršitev mednarodnega sporazuma, ki ga je po skoraj dvanajst let trajajočih pogajanjih pred dvema letoma podpisalo vseh pet stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija, čeprav se vse druge podpisnice sporazuma s Trumpom ne strinjajo in razveljavitvi sporazuma odločno nasprotujejo.
Iran po njihovih zatrjevanjih dosledno spoštuje določila sporazuma, po katerem so se za Teheran v zameno za ukinitev vojaškega jedrskega programa pred dvema letoma ukinile gospodarske sankcije. To spoštovanje sporazuma je v zadnjih dveh letih že večkrat, do zdaj najmanj osemkrat, vsakič znova potrdila tudi dunajska agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki je zadolžena za redno spremljanje in preverjanje iranskih jedrskih projektov. Vendar Trumpova administracija vztraja pri svojem.
Ker sporazum med drugim določa, da njegovo uresničevanje lahko redno (na vsake tri mesece) preverja in potrjuje tudi ameriška vlada, se je predsednik Donald Trump med zadnjim preverjanjem odločil, da iranskega spoštovanja sporazuma ne bo potrdil. Odločitev o morebitni ponovni uvedbi sankcij proti Iranu je tako prepustil kongresu. Če se ta odloči zanje, bi bil učinek ameriških sankcij, ki jim nasprotujejo vse druge podpisnice sporazuma in tudi Evropska unija, v vsakem primeru omejen.
Zato je Trumpov zunanji minister Tillerson v Riadu pri svoji grožnji Evropejcem, naj nikar »ne tvegajo preveč«, zaigral tudi na karto ameriškega blokiranja poslovanja z vsemi tistimi evropskimi in mednarodnimi firmami, ki bi si po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Teheranu morebiti še drznile poslovati z Iranom.
Iraški premier Haider Al Abadi, saudski kralj Salman in ameriški državni sekretar Rex Tillerson v Riadu. Foto: Reuters
Še ena Trumpova
Da bi bila zmeda, ki jo povsem nepredvidljivi ameriški predsednik povzroča na mednarodnem odru, še večja, je Trump na izvirno svoj način poskrbel tudi tokrat, v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo Fox News. Medtem ko je njegov zunanji minister v Riadu Evropejce in njihove firme zelo resno svaril pred tveganim poslovanjem z iranskim režimom, je Trump za Fox dejal, da lahko Nemčija in Francija, »zaradi njega«, še naprej poslujeta z Iranom. Kanclerka Angela Merkel in predsednik Emmanuel Macron sta namreč »njegova prijatelja«, zato jima je Trump v intervjuju ne brez ironije sporočil, »naj nikar ne skrbita« in naj »mirno še naprej delata denar«, ker ju »tokrat ne potrebujejo«.
Ameriški zunanji minister Rex Tillerson bo iz Saudske Arabije odpotoval tudi v Katar, kjer bo po trditvah opazovalcev z bogatimi arabskimi državami prav tako poskušal skleniti koalicijo proti evropskemu poslovanju z Iranom. Tillerson se je med drugim zelo kritično izrekel tudi proti iranskemu vojaškemu posredovanju v sosednjem Iraku. Po njegovem bi se morale iranske milice takoj umakniti iz Iraka in dosledno spoštovati integriteto države.
