Če je kdo pomislil, da bo upočasnjevanje gospodarske rasti omajalo odločnost kitajskega predsednika Xi Jinpinga v boju proti korupciji, se je lahko na podlagi odločitve političnega biroja, ki je v začetku tedna iz partije izključil nekdanjega vodjo pisarne centralnega komiteja Komunistične partije, prepričal, da se kampanja nadaljuje.
Še več, še za en korak se je približala ljudem na najvišjih položajih, saj je Ling Jihuaju, ko je bil ta še na svojem položaju, nekdanji partijski in državni vodja Hu Jintao izjemno zaupal. Obtožnica, še isti dan vložena proti Lingu, je pravzaprav opozorila vse Xijeve predhodnike, da ni nihče več nedotakljiv. To morda velja celo za samega Huja.
Devetinpetdesetletni Ling bo seveda stopil pred sodišče zaradi korupcije, in ker je bil pravzaprav visok partijski funkcionar, so v obtožnico proti njemu takoj zapisali tudi to, da je imel »neprimerne odnose z velikim številom žensk«. Hkrati pa je izkoriščal visoki položaj za to, da je pomagal svoji zakoniti ženi uveljaviti njeno zasebno podjetje.
Vedno, kadar kitajsko vodstvo pošilja v zapor koga iz visokih krogov Komunistične partije, finančnim grehom doda še nemoralno vedenje, kakor da bi rado tako sporočilo javnosti, da ne gre za splošno pomanjkanje komunističnih idealov, ampak za moralno šibkost posameznika, ki je za trenutek pomislil, da lahko dobi vse. Oblast, denar in ženske.
Bil je pravi tajnik
Komentarji v kitajskih medijih spet poudarjajo, da tokratni primer dokazuje, da deluje »pravna država« in da torej ni več partijskega »varnega območja«, v katerem bi vladala druga pravila igre namesto državnih zakonov. Vendar je zanimivo ugotoviti, da je bil Ling – prav tako kakor pred kratkim obsojeni Zhou Yongkang (nekdanji član stalnega odbora političnega biroja) – pristojen za najpomembnejše osebne skrivnosti partijskih funkcionarjev, tudi tistih na najvišjih položajih.
Vse dokler ni na oblast prišel Xi Jinping, je na Kitajskem vladala »kasta tajnikov«. Lahko bi jih celo primerjali z evnuhi na nekdanjem cesarskem dvoru, saj so imeli dostop do vseh skrivnih soban – torej datotek – in so bili zato izjemno vplivni pri vseh zarotah ali medfrakcijskih obračunih. Prav tako kakor je bil Zhou Yongkang pristojen za varnost in si je lahko ogledoval osebne dosjeje vseh visokih funkcionarjev, je tudi Ling Jihua vodil partijski organ (nekoč so mu pravili »tajništvo centralnega komiteja«), ki je upravljal skrivne kode in gesla, organiziral osebno varovanje najvišjih voditeljev, skrbel za njihovo zdravje in zdravljenje ter zbiral gradivo o skrivnih znanstvenih projektih in »izrednih« proizvodnih obratih za posebne namene. Ling je bil skratka precej vplivnejši, kakor bi lahko sklepali na podlagi njegovega formalnega položaja. Bil je »tajnik« v pravem pomenu besede.
Metastaze korupcijskega raka
Njegova politična kariera se je pravzaprav šele začenjala vzpenjati v partijske višave, vendar je bila ta pot prekinjena že leta 2012, ko se je njegov 23-letni sin zabil v zid v ferrariju 458 spider. Mladenič je umrl, njegovi sopotnici (prva je bila gola, druga napol oblečena) sta bili poškodovani, med družinsko tragedijo pa so se mnogi začeli spraševati, kako je Lingov sin dobil tako drag avtomobil. Vse od takrat je bilo slišati govorice o tem, da je močno podkupljiv. Prav tako so mnogi domnevali, da bi bilo nemogoče, da tedanji partijski vodja Hu Jintao ne bi vedel, kaj počne njegov direktor pisarne, ki je veljala za »srce Komunistične partije«.
Potem ko je Xi prišel na oblast, so na Huja začeli močno pritiskati, pravijo viri, in ko je postalo jasno, da bo novi kitajski predsednik začel preiskovati Lingovo delovanje z odobrenjem svojega predhodnika ali brez njega, je nekdanji vodja konec lanskega leta odobril preiskavo. Samo domnevamo lahko, da sta se o tem dogovorila sedanji in nekdanji partijski voditelj, vendar še ne vemo, ali je Xi privolil v to, da ne bo brskal po dosjeju Huja in njegove družine, ali ne.
To je odvisno, pravijo viri, predvsem od tega, kako močno je nekdanji številka 1 povezan s frakcijsko mrežo, ki ogroža njegovega političnega naslednika. Kajti ne glede na to, da bi se Xi rad znebil metastaz korupcijskega raka, ki razjeda Komunistično partijo in državo, ga kljub vsemu najbolj skrbi, kako varen je na svojem položaju.
Kitajski predsednik je s protikorupcijsko kampanjo dregnil v osje gnezdo, ki se je razraslo okoli »partijskega srca« in okoli vseh segmentov partijskega sistema. Znamenita kitajska učinkovitost pri gospodarskem razvoju in političnem odločanju je bila delno povezana prav s tem, da je bila korupcijska mreža nekakšen vzporeden sistem, v katerem je bilo vsak cilj mogoče doseči tako hitro, kolikor so ga bili pripravljeni podmazati z denarjem. Bojevati se proti temu pomeni postati tarča frakcijskih mogočnežev, ki bodo do zadnjega atoma moči brezobzirno branili svoje interese in vso interesno skupino. Xi se je pogumno začel vojskovati z duhovi v senci. Pri tem nima nikakršne izbire: če bo hotel preživeti, bo nujno moral dokazati, da je prav tako avtoritativen, trden in neusmiljen, kakor sta bila Deng Xiaoping in Mao Zedong.
Viri pravijo, da je Xi Jinpinga, ki je pred prihodom na vrh opravljal naloge podpredsednika republike, za takšen obračun navdihnil prav Hu Jintao. Bil je namreč njegov negativni vzor, kajti medtem ko je opazoval, kako zlahka so na mehkega in neodločnega Huja vplivali generali iz osrednje vojaške komisije, partijski sekretarji iz provinc in mest ter vplivni člani frakcij in poslovnih klanov, se je Xi zavedal, da mora takrat, ko bo prevzel oblast, ukrepati popolnoma drugače. Ostro in odločno.
Ling Jihua bo najbrž kmalu obsojen in partijski mediji že napovedujejo, da je kriv ogrožanja državne varnosti (kar bi lahko pomenilo, da je razpoložljive podatke izkoriščal za izsiljevanje in prikrito politično delovanje), zato verjetno nikoli ne bo prišel iz zaporniške celice.
Xi Jinpingov boj se medtem nadaljuje. Toda vprašati bi se morali, ali ima na voljo dovolj »čistih« partijcev, s katerimi bo nadomestil vse tiste, ki jih pošilja v zapor. In ali bo partijski sistem, ki se je pogreznil v korupcijo, obstal na nogah, ko mu bodo iztrgali »srce«, okuženo s pohlepom. Pri svojem boju se lahko Xi najbolj zanese na podporo ljudstva. Kako odločilno bo to vplivalo na razmere, še nihče ne ve.