Trump bo nocoj opravil javno inventuro

New York – Po majavem ­začetku leta, zaznamovanem z vulgarnimi opazkami in tridnevno ustavitvijo dela vlade,­ bo Donald Trump nocoj prvič­ poročal kongresu o razmerah­ v državi. Vnaprej vemo, da bo polovica občinstva stoje­ ploskala, polovica pa sedela s stisnjenimi ustnicami. In da večina predsednikovih predlogov, tako kot vedno, ne bo uresničenih.

Pri sedanjem predsedniku ZDA vedno ugibamo, kdo bo stopil za govornico, »torkov« ali »četrtkov« Trump, je med nedavno razpravo o priseljevanju republikanski senator Lindsay Graham označil nihanje med praktičnim poslovnežem in populističnim nacionalistom. Ker naj bi pomemben del govora zasnoval svetovalec Stephen Miller, ki slovi po ostrih stališčih, posebej pri politiki priseljevanja, lahko po zmernežu iz Davosa pričakujemo nacionalista. Predvsem pa bo poskusil prevzeti pobudo in prepričati državo, da jo vodi v pravo smer. To bo naporno delo za predsednika z zgodovinsko nizko javno podporo.

Pretres v FBI

Poleg tega mu visi nad glavo senca Roberta Muellerja, posebnega preiskovalca, ki ne išče le morebitnih povezav predsedniške kampanje z domnevno ruskim napadom na volitve, pač pa se ukvarja z vse bolj resno obtožbo o Trumpovem oviranju ruske preiskave, na jezo predsednika naj bi vzel pod drobnogled tudi njegovo finančno poslovanje. Pred dnevi je razburkalo javnost razkritje, da je junija lani hotel razrešiti Muellerja, ustavil naj bi ga šele ultimat pravnega svetovalca Bele hiše Dona McGahna, da bo v tem primeru odstopil s položaja. Včeraj je odmeval predčasni odhod Andrewa McCaba, namestnika vodje zvezne policije FBI.

Namestnik je bil tedne tarča političnih napadov desnice, ki so mu očitali pristranskost in tako poskusili obraniti Trumpa pred preiskovalci. McCabova soproga je kandidirala za demokratsko poslanko v parlamentu Virginije, pri čemer je prejela skoraj pol milijona dolarjev donacij iz krogov nekdanjega demokratskega guvernerja Virginije Terryja McAuliffa, dolgoletnega prijatelja družine Clinton. McCabe je zasedel namestniški položaj po koncu njene (neuspešne) kandidature in pred tem vprašal za nasvet vrh zvezne policije, a to ni ustavilo obtožb. Po trditvah kritikov je to del pritiskov Trumpa na zvezno policijo in pravosodje, kar je tiskovna predstavnica Bele hiše Sandra Huckabee Sanders včeraj zanikala.

Sanjači in ceste

V takšnem ozračju lahko pričakujemo še bolj poudarjeno samohvalo predsednika, ki nikoli ne zamudi prilike za samoobčudovanje. »To bo govor o zmagoslavju, pretiraval bo o dosežkih, si prilastil zasluge za vse, kar so uresničili, ter se izognil stvarem, ki jih niso,« je poudaril Norm Ornstein iz konservativne mnenjske organizacije American Enterprise Institute. Osrednja tema bo po napovedih politika priseljevanja, posebej njegov zadnji predlog, po katerem naj bi pridobitev državljanstva omogočili 1,8 milijona »sanjačem«, Američanom, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pripeljali v ZDA. V zameno zahteva od kongresa 25 milijard dolarjev za gradnjo njegovega razvpitega zidu na meji z Mehiko in okrepljeno varnost na južni meji. Demokrati so napovedali, da ne nameravajo podpreti gradnje zidu.

Dočakali naj bi prve obrise obljube o obnovi razpadajoče ameriške infrastrukture, šlo naj bi za 1700 milijard dolarjev vreden program, pri čemer Bela hiša upa, da bo našla skupni jezik z demokrati v razgretem volilnem letu. »Podpora obeh strank ni nemogoča, nikomur ne škodi, če v volilno okrožje ali zvezno državo pripelje pripravljen projekt, medtem ko brani svoj poslanski ali senatorski položaj,« je prepričana Barbara Perry, vodja predsedniških študij na Univerzi v Virginiji. Na varnostnem področju ne bo manjkala predsednikova ugotovitev, da je bil pod njegovim vodstvom kalifat Islamske države praktično izbrisan z zemljevida, pričakujemo lahko nova opozorila Severni Koreji, da ZDA ne bodo dovolile jedrske oborožitve na medcelinskih izstrelkih.

Novi Kennedy

»Verjamem, da bo vsaj enkrat, če ne dvakrat, omenil raketnega moža,« je poudaril Ornstein. Po njegovih besedah se bo predsednik pohvalil s svojo politiko na Bližnjem vzhodu, ki povzroča glavobole mednarodni skupnosti, v Izraelu in delu ameriške javnosti pa so navdušeni nad njegovim priznanjem Jeruzalema za prestolnico židovske države. »Ne pričakujem omembe Rusije,« je napovedal Ornstein. Od časov Billa Clintona v zadnjem letu predsedovanja, ko je proti njemu potekal postopek za odstavitev, ni nagovoril kongresa predsednik s tolikšnimi (političnimi) težavami. Clinton je takrat ignoriral škandal, Richard Nixon je leta 1974 sredi afere Watergate v nagovoru pozval h koncu preiskave, sedem mesecev pozneje je moral odstopiti.

»Morda bo Trumpa mikalo, da bi rusko preiskavo znova označil za lov na čarovnice in lažno novico, a je bolj pametno, da molči,« je svetoval Aaron Kall, soavtor knjige o najuspešnejših predsedniških nagovorih. Demokrati so nalogo odgovoriti predsedniku zaupali mlademu poslancu iz Massachusettsa z zvenečim priimkom, Joeju Kennedyju III., vnuku nekdanjega pravosodnega ministra Roberta Kennedyja, ki so ga ustrelili leta 1968. Joe Kennedy doslej ni bil na očeh javnosti, njegova izbira pa pomeni, da poskuša stranka, ki jo vodijo sedemdesetletniki, dati priložnost mlajši generaciji.