Tiskane izdaje
New York - Ameriško volilno leto še ni končano in še vedno ponuja presenetljive zasuke. V zadnjih dneh se je prihodnji ameriški predsednik znašel na istem bregu z Moskvo, saj nonšalantno zanika trditve, da je zmagal s pomočjo ruskih spletnih napadov na ameriški volilni sistem. Toda celo vrh njegove stranke se strinja, da je nujna kongresna preiskava.
Objava časnika Washington Post, da se Rusija ni samo vmešavala v ameriške volitve, ampak je poskušala tako omogočiti Trumpovo zmago, pomeni jedrski pretres v ameriški politiki, so zapisali v časniku The Daily Beast. Če je bila to Hirošima, je pisanje New York Timesa o tem, da naj bi ruski napadalci vdrli ne samo v e-poštne predale demokratske stranke, pač pa tudi republikanske, le da njenih skrivnosti niso razkrili svetu, »politični Nagasaki«. Analitik Matt Bennett je označil obtožbe za »novi 11. september«, saj naj bi se majali temelji demokracije. Vodja republikanskih senatorjev Mitch McConnell je včeraj podprl kongresno preiskavo o domnevnih ruskih napadih.
Slab teden pred zborom volilnih delegatov ameriških zveznih držav, ki bodo 19. decembra uradno izvolili Trumpa za prihodnjega predsednika najmočnejše države na svetu, so se pojavili pozivi, da mora ta odstopiti, če »so Rusi res posegli v volitve«. To še poglablja ameriški politični razkol, saj je po štetju glasovnic Hillary Clinton dobila dobrih 2,8 milijona več glasov od zmagovalca. Spletna pobuda na strani Change.org, naj elektorji ne glasujejo za Trumpa, pa se približuje petim milijonom podpisov. To skoraj gotovo ne bo preprečilo njegove elektorske potrditve, četudi se je šestim demokratskim elektorskim upornikom, ki ne bodo upoštevali rezultatov v svojih zveznih državah, pridružil sedmi, republikanec iz Teksasa.
Previdni policisti
»Ruska naveza« meče temno senco na prihodnjega predsednika, še preden je stopil v Belo hišo. Odhajajoči predsednik Barack Obama je ukazal podroben pregled ruske vloge v spletnih napadih na politične stranke, preiskava naj bi bila končana še pred Trumpovo prisego 20. januarja. Newyorški milijarder je obtožbe o ruskih vladnih hekerjih, ki naj bi delovali v njegovo korist, zavrnil kot smešne in dejal, da jim ne verjame ter da ni nobenega indica, da je to res bil ruski poseg. S tem se je postavil na nasprotni breg od ameriškega obveščevalno-varnostnega aparata, saj se ameriške agencije strinjajo, da je to bil organizirani ruski poseg. Trumpov odgovor je, da »so isti ljudje trdili, da ima Sadam Husein orožje za množično uničevanje«.
Tako osrednja obveščevalna agencija Cia kot zvezna policija sta zatrdili, da so v ozadju vdora v e-poštni strežnik demokratske stranke ruski hekerji, obseg napada pa naj bi kazal, da so ga lahko organizirali samo visoki uradniki v ruski vladi. Razlika med organizacijama je v namenu vdora. Medtem ko so obveščevalci prepričani, da je to bil načrtovani poseg, s katerim bi se kampanja prevesila v korist Kremlju naklonjenega Trumpa, so zvezni policisti veliko bolj previdni in pravijo, da ni jasno, ali so v Moskvi resnično hoteli nastaviti Trumpa, strinjajo pa se, da so hoteli spodkopati ameriške demokratične institucije.
Nekateri pojasnjujejo različen pristop s tem, da FBI zbira dokaze za obtožnice in mora biti natančnejši, Cia pa pripravlja prožnejše obveščevalne ocene.
Kremeljski lakaji
Prihodnji predsednik je včeraj na twitterju nadaljeval sejanje dvoma o ugotovitvah obveščevalcev ter se spraševal, zakaj te niso bile znane že pred volitvami. Slednje je rahlo osupljivo, saj je Bela hiša že zgodaj oktobra uradno obtožila Rusijo vmešavanja v ameriški demokratični proces izbiranja voditelja. Trump je pred tem dejal, da za obtožbami stojijo »demokrati, ki se ne morejo sprijazniti z velikim porazom«. Toda tudi vrh republikanske stranke je včeraj zahteval preiskavo obtožb.
Vodja senatorjev desnice Mitch McConnell je dejal: »Rusi niso naši prijatelji [...] izhajati moramo iz domneve, da nam nočejo dobro.« Vodja spodnjega doma Paul Ryan se je strinjal, da »je ruski poseg še posebno težaven, saj je Rusija pod predsednikom [Vladimirjem] Putinom napadalna in dosledno spodkopava ameriške interese«.
To so precej bolj umirjene besede od obtožb vplivnega senatorja desnice Johna McCaina, ki je označil Putina za »brutalneža« in »morilca«. Čeprav republikanci hkrati trdijo, da to ne bo omajalo legitimnosti Trumpove volilne zmage, je njihov hladni odnos do Kremlja v precejšnjem nasprotju z naklonjenostjo prihodnjega predsednika do ruskega avtokrata. Morda bo žrtev tega dvoma Rex Tillerson, direktor naftnega velikana Exxon Mobil, ki je konec tedna že veljal za prihodnjega zunanjega ministra.
Toda njegove tesne vezi s Putinom in krogom okoli ruskega predsednika so zbudile dvome pri nekaterih republikancih, senator McCain je dejal, da ga skrbi, »če ga klavec označuje za prijatelja«. New York Times je v uredniškem komentarju zapisal, da Rusija vidi Trumpa kot »prilagodljivega političnega začetnika, ki se je obdal s kremeljskimi lakaji«.
