Trump je odprl Pandorino skrinjico

Odločitev predsednika Trumpa lahko spremeni vse, čeprav je izraelsko-palestinski konflikt izgubil osrednji položaj, čeprav ni več referenčna točka za odnose med Zahodom in arabskim svetom in čeprav je vse manj povezan z islamskim terorizmom. Tradicionalni ameriški zavezniki, arabski in širši muslimanski svet so ogorčeni. V petek se bo na nujni seji sestal varnostni svet ZN, v soboto Arabska liga.

Arabski svet

Medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu z navdušenjem pozdravil »zgodovinski dan«, arabski svet odločitev obsoja. Palestinski predsednik Mahmud Abas je potezo označil za »obžalovanja vredno«, povedal je, da je mesto »večna prestolnica države Palestine«. »ZDA ne morejo več biti mirovni posrednik med Izraelom in Palestinci.« Že pred objavo so bile v Gazi demonstracije, v četrtek so Palestinci na Zahodnem bregu in v Gazi spet prišli na ulice. Protesti so bili že dan prej pred ameriškim konzulatom v Istanbulu. Voditelj Hamasa Ismail Hanija je pozval k »dnevu besa« v petek in dodal, da je Trumpova odločitev »odprla vrata pekla« za ameriške interese v regiji.

Arabske države, ki mejijo z Izraelom − Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija −, so potezo obsodile. Jordanski princ Hasan bin Talal je izjavil, da gre za poigravanje z mednarodnim pravom, libanonski predsednik Michel Aun, da odločitev grozi miru in stabilnosti v regiji. »Palestina bo osvobojena. Te objave izhajajo iz šibkosti. Islamski svet bo temu nasprotoval,« je komentiral iranski ajatola Ali Hamenej.

Pandorina skrinjica

Saudska Arabija, pomembna ameriška zaveznica v regiji, je odločitev označila za »neupravičeno in neodgovorno«, v nasprotju z »zgodovinskimi in trajnimi pravicami palestinskega naroda«, škodljivo za mirovni proces in ameriški položaj v Jeruzalemu. Turški premier Binali Yildirim je Trumpa označil za neodgovornega v bližnjevzhodni regiji, češ da je »odprl Pandorino skrinjico«. »Obsojamo izjavo ameriške administracije, imela bo negativne posledice,« je povedal turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. Malezijski premier Nadžib Razak je pozval muslimane, naj »nedvoumno pokažejo, da ostro nasprotujejo« ameriški potezi.

Odziv ulice

Nobeno presenečenje in nikakršen šok, piše o Trumpovi odločitvi Al Džazira, zbrali so nekaj vtisov z ulic Vzhodnega Jeruzalema. »Pravzaprav sem presenečena, da je ameriško stališče koga presenetilo, saj Združene države nikoli niso bile posrednik v mirovnem procesu, samo stranka v konfliktu in v arabski regiji; zdaj je tudi slepcem jasno, kakšna je njihova vloga,« komentira Rania Elias, direktorica kulturnega centra Jabus.

»Kaj Jeruzalem pravzaprav pomeni palestinski upravi?« se sprašuje študent Taer Mitvali. »Ne podpirajo ga finančno, kulturno, ne vlagajo v izobraževanje. Probleme zanemarjajo. Zanje je prestolnica Ramala.« »Trump se je znašel v položaju, ko mora ugajati judovskemu lobiju, jim ponuditi nekaj velikega ... Sicer pa, kaj se bo odslej spremenilo? Zame je Jeruzalem prestolnica Palestine in pripada nam. Kljub poskusom Izraela, da bi mesto naredil judovsko, in zato dajejo ulicam hebrejska imena, bodo na koncu spoznali, da ne more nič spremeniti arabske in palestinske identitete mesta oziroma zavedanja njegovih prebivalcev. Krivim palestinsko upravo, je najšibkejša stran, a to se seveda ne bi moglo zgoditi brez Saudske Arabije in Egipta.«

Evropa

Kontroverzna poteza, ki pomeni odmik od večdesetletne ameriške politike, osamlja Trumpa in povečuje konflikt s preostalim svetom, lahko ima daljnosežne posledice, ugotavljajo svetovni mediji. Arabski svet je utrujen, zelo utrujen, izčrpan od vojn, nasilja, brezizhodnosti, morda ne bo videl druge poti kot vrnitev k nasilju, neposredni akciji. Medtem ko bo Izraelu še toliko manj do pogajanj. Turčija pa je že namignila, da utegne prekiniti diplomatske odnose z Izraelom, če bo Trumpova odločitev obveljala.

In Evropa? Večina zahodnoevropskih držav je vznemirjena, toda vprašanje je, ali bo EU ukrepala; ali je sposobna ostrejše poteze, na primer okrepitve prepovedi uvoza z Zahodnega brega ali prekinitve poslovanja z izraelskimi podjetji na zasedenih ozemljih. Predvsem pa, ali je pripravljena jasno pokazati, da je njena smer drugačna od ameriške.