Tiskane izdaje
New York − Čarovnija kampanje Donalda Trumpa je bil občutek med milijoni revnih Američanov, da jih bo newyorški milijarder zaščitil pred Wall Streetom. Kot predsednik se še vedno dobrika »pozabljenim Američanom«, a se je hkrati v vladi obdal z ljudmi, ki so bili del bančnega razsula velike recesije, in že snuje ukrepe po željah finančne industrije.
Kandidat Donald Trump je zbujal strahove finančnih trgov, a je volilna noč prinesla dramatičen preobrat tudi v njihovem razpoloženju. Delniški trg se je na valu optimizma napihnil za okoli 3000 milijard, ki so večinoma pritekle iz varnejših obveznic. Napovedi davčnih rezov in naložb v infrastrukturo so preglasile mračnejše napovedi o razveljavljanju sklenjenih trgovinskih sporazumov ali celo geopolitičnem zaostrovanju z Azijo.Voditelji korporacij se hitro učijo delovanja v času Trumpa in njegovih objav na twitterju, s katerimi lahko povzroči nihanje delnic in vrednosti podjetij. Njegov ton je včasih napadalno sovražen, politika »Najprej Amerika« pa v tujini zbuja strahove o prihodnosti, ki jo določa eno samo načelo - »kupuj ameriško in najemaj Američane« - vse drugo je stvar pogajanj, v katerih ena stran vedno izgubi. Toda doma ob vseh zapletih v poslovnih krogih še vedno prevladuje optimizem.
Snemanje uzd
Predsednik ga je spodbudil s petkovim podpisom navodila o prevetritvi nadzora nad finančno industrijo, ki ga je kongres uvedel po veliki recesiji in je po predlagateljih dobil ime Dodd-Frankov zakon. Hkrati je ustavil uvajanje pravila, po katerem bi morali finančni svetovalci delovati v najboljšo korist svojih strank, ne pa za iskanje največjega dobička zase. Večina ekonomistov se strinja, da je počasno snemanje nadzornih okovov s finančne industrije omogočilo njen razmah, a hkrati spodbudilo iskanje vedno novih zaslužkov z vse bolj tveganimi instrumenti, dokler ni dobiček preglasil previdnosti in napihnil balone krize iz leta 2008.
Bančniki, ki so se reševali z obsežnimi injekcijami davkoplačevalskega denarja, so sprva sklonjenih glav sprejeli nove uzde, ki jim jih je nadela vlada predsednika Baracka Obame, a se je hitro začelo godrnjanje, da je več kot 800 strani obsežen zakon administrativno breme, ki duši rast. Trump je že med kampanjo obljubljal odpravo zakona, ob podpisu pa poudaril, da je »Dodd-Frank razdejanje«. Za zdaj še ne bo večjih sprememb, saj za razliko od politike priseljevanja ni sprejel prenagljenih odločitev, ampak naložil finančnemu ministrstvu, naj v 120 dneh opravi analizo pravil in predlaga spremembe.
Vodja predsednikovega nacionalnega gospodarskega sveta Gary Cohn je napovedal, da bodo ameriške banke osvobojene »stotine milijard stroškov«, ki naj bi nastali zaradi prestroge zakonodaje. »Banke bodo lahko čedalje bolj učinkovito določale cene svojih storitev za potrošnike,« je prepričan Cohn, še eden iz vplivnega omrežja naložbene banke Goldman Sachs, ki je zamenjal kovanje dobičkov za snovanje politik v novi vladi Donalda Trumpa. Vendar takšna zagotovila enega od vodilnih v banki, ki je pod njegovim nadzorom pomagala skriti Grčiji majav finančni sistem (iz banke je odšel z 285 milijoni dolarjev poslovilne nagrade), le še povečujejo skrbi organizacij za varstvo potrošnikov.
Nejasen trg
»Američani so zaupali kandidatu [Donaldu] Trumpu, ko jim je zagotavljal, da jih bo zavaroval pred nepremišljenostjo Wall Streeta, toda predsednik Trump zlorablja to zaupanje,« je predsednikova navodila pospremil Dennis Kelleher iz organizacije Better Markets, ki deluje kot neodvisna mnenjska skupina o ameriškem finančnem sistemu. Po njegovih besedah bo Wall Street znova spustil z vrvice, kar naj bi Dodd-Frankov zakon preprečeval. Prvi namigi iz vladnih krogov kažejo, da imajo na muhi urad za finančno zaščito potrošnikov, ki je nastal po krizi in so mu republikanci ves čas nasprotovali.
»Trajni nauk finančnih kriz je, da je na tako zapletenih trgih, kot je sedanji, največja nevarnost pomanjkanje preglednosti. Največja težava je, da si vase zaverovani velikani z Wall Streeta želijo kolikor je le mogoče nejasen trg,« je prepričan Matt Taibbi iz časnika Rolling Stone, avtor več knjig o prepletu finančne industrije s politiko in o vzrokih za njen veliki zlom ob koncu prejšnjega desetletja.
To je po njegovih besedah razlog za preprečitev uveljavitve pravila o odgovornosti finančnih svetovalcev, da dajo koristi strank prednost pred svojimi zaslužki, ne pa da celo »stavijo proti njim, kot je razvpito počela Cohnova Goldman Sachs«.
»Trump, ki noče, da bi vedeli, kaj se dogaja pod njegovimi lasmi, kaj šele v njegovih poslovnih knjigah, se seveda strinja s prizadevanji Wall Streeta za prikrivanje dogajanja na trgih,« je poudaril Taibbi in napovedal, da bo predsednikovo navodilo ponovno utrlo pot do napihovanja tveganj, pregrevanja trgov in nastajanja špekulativnih balonov. Podobna opozorila prihajajo tudi iz vrha Evropske centralne banke, njen predsednik Mario Draghi je včeraj dejal, da je »zadnja stvar, ki jo ta hip potrebujemo, sproščanje nadzora« in da »zamisel o ponovitvi razmer pred krizo vzbuja veliko skrbi«.
