Tiskane izdaje
New York – »Jemljejo pogum« in »strašijo«, je menda sodnik Neil Gorsuch dejal za napade predsednika Donalda Trumpa na sodnike, ki ne podpirajo njegovega predsedniškega ukaza o beguncih in priseljencih. Gorsuch je Trumpov izbranec za novega vrhovnega sodnika.
Ameriški predsednik je najprej napadel zveznega sodnika v Seattlu Jamesa Robarta, ki je prejšnji petek izdal začasno prenehanje izvajanja spornega predsedniškega ukaza, s katerim je Bela hiša ustavila sprejemanje beguncev in vstop državljanov sedmih pretežno muslimanskih držav. V poplavi sporočil na omrežju twitter ga je označil za »tako imenovanega sodnika«, njegovo odločitev za smešno, nato pa je razglasil, da je odprl državo terorizmu in da bo skupaj s celotnim pravosodjem kriv, če se bo kaj zgodilo.
Napad na neodvisnost sodstva je doživel obtožbe z vseh strani, še zlasti ker Robart velja za pravnika, ki strogo ločuje med politiko in pravosodjem, politično pa ga uvrščajo med republikance, na zvezno sodišče ga je v času predsednikovanja imenoval George Bush mlajši. To ni ustavilo Trumpa; v sredo je na srečanju s šerifi in poveljniki policije za tričlanski sodni senat zveznega pritožbenega sodišča v San Franciscu, ki zdaj presoja o Robartovi odločitvi, dejal, da ne doumejo zamisli, ki bi jih »razumel tudi zanič srednješolec«, ker so izrazili dvom o zakonitosti spornega ukaza.
Teptanje tradicije
Po besedah nekdanjega zveznega sodnika Michaela McConnella, ki vodi središče za ustavno pravo na stanfordski univerzi, je takšno vedenje izjemno nenavadno, saj predsednik trga dolga leta uveljavljene oblike vedenja in vljudnosti med različnimi vejami oblasti. Predsedniki so doslej vsaj navzven poskušali dajati vtis, da ne nameravajo vplivati na sodne procese o njih ali njihovih politikah, kaj šele da bi napadali motive ali usposobljenost sodnikov, ki so odločali. Tradicija je pomembna, saj poudarja ločenost in samostojnost treh vej oblasti, temelja (ameriške) demokratične ureditve.
V moderni zgodovini ZDA ne pomnijo, da bi se kandidat za vrhovnega sodnika tako odločno izrazil o predsedniku, ki ga je predlagal. Trump se je včeraj odzval v svojem napadalnem slogu, le da se ni lotil svojega izbranca, temveč demokratskega senatorja Richarda Blumenthala, ki je prvi javno sporočil Gorsuchevo nestrinjanje s predsednikom. Blumenthal je v preteklosti rad dajal vtis, da je služil v Vietnamu, čeprav kot pripadnik mornariške rezerve nikoli ni zapustil ameriških tal. Trump je pograbil priložnost in senatorja označil za lažnivca, ki naj bi popačil Gorsuchove izjave.
Ni ga zmotilo, da je te dan prej potrdil Ron Bonjean, tiskovni predstavnik Grosucha, ki ga je imenovala Bela hiša. Nekdanja republikanska senatorka Kelly Ayotte, ki sodniku pomaga skozi senatni postopek potrditve, je včeraj izjavila, da je Gorsuch »poudaril pomen neodvisnega sodstva in dejal, da kritike poštenosti in neodvisnosti sodnika jemljejo pogum in strašijo, čeprav je dal vedeti, da se to ne nanaša na določen primer«. Kar je Bela hiša poskušala izrabiti kot dokaz, da se besede niso nanašale na Trumpa. Toda republikanski senator Ben Sasse je včeraj potrdil, da je Grosuch »strastno kritiziral« prav predsednikov odnos do sodstva.
Minister z napako
Trump upa, da je dobil novega zaveznika vsaj z novim ministrom za pravosodje Jeffom Sessionsom, ki je včeraj prisegel v Beli hiši. Senator iz Alabame se je prebil skozi izjemno ostro zaslišanje v senatu, razprava se je ves čas vrtela okoli obtožb o rasizmu, saj je pred 30 leti dobil košarico senata pri imenovanju za sodnika, ker je menda kot tožilec preganjal borce za volilne pravice temnopoltih in uporabljal rasističen besednjak.
Nenavaden zasuk je razprava dobila v torek, ko je vodja republikanske senatne večine Mitch McConnell odvzel besedo demokratski kolegici Elizabeth Warren, ki je za kritike Sessionsa uporabila pisma pokojnega senatorja Edwarda Kennedyja in Corette Scott King, soproge ubitega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga. Kennedy je Sessionsa med kandidaturo za zveznega sodnika označil za »nacionalno sramoto«, Kingova pa ga je obtožila, da je kot zvezni tožilec v Alabami ustrahoval temnopolte volivce.
McConnell je uporabil obskurno senatno pravilo št. 19, ki senatorjem prepoveduje žaljenje kolegov (in ima enako številko kot ustavni amandma, s katerim so ženske v ZDA dobile volilno pravico) in ki ga uporabljajo izjemno redko. Toda utišana Warrenova je odšla na hodnik senata in v živo prek spleta prebrala pismo, kar je sprožilo izjemen odmev na družbenih omrežjih, senatorko pa postavilo na piedestal varuhinje državljanskih pravic. Toda to ne spremeni dejstva, da bo pravosodno ministrstvo vodil eden najzvestejših republikanskih zaveznikov Trumpa, ki je v osrčju prizadevanj desnice, da z zaostrovanjem zakonodaje omeji dostop manjšin do volilnih skrinjic. Sessions je tudi oster nasprotnik reforme priseljevanja, ki bi rešila položaj 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, in bo vodil napad na lokalne skupnosti, ki teh ne preganjajo.
