Trump najprej grozil z vetom, nato le podpisal proračunski zakon

Kongres je še pozval, naj mu dodeli pravico do posamičnih vetov, da bo lahko iz proračunskih predlogov črtal, kar mu ne bo všeč.

Objavljeno
23. marec 2018 21.11
USA-FISCAL/TRUMP
M. Č., STA
M. Č., STA
Washington - Ameriški predsednik Donald Trump je na nepričakovano sklicani novinarski konferenci, kamor je pripeljal tudi nekaj svojih ministrov, dejal, da je podpisal 1300 milijard dolarjev vreden zakon o proračunskem financiranju vlade do konca septembra. Nekaj ur pred tem je grozil z vetom.

Trump je na Twitterju zagrozil z vetom, ker ni dobil dovolj denarja za svoj zid na meji z Mehiko in malce presenetljivo, ker demokrati niso hoteli v zakon dodati zaščite nezakonitih priseljencev, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki. Trump je na novinarski konferenci poudarjal, da je skupaj z republikanci na strani teh priseljencev, demokrati pa jim nočejo pomagati.

Trump je lani ukinil program zaščite omenjenih priseljencev, dve zvezni sodišči pa sta mu letos to odločitev blokirali in demokratom se nikamor ne mudi, ker jih Trump še ne more začeti izganjati še najmanj do prihodnje pomladi.

Trump je uvodoma predstavil ministra za trgovino Wilburja Rossa, ki je potrdil, da so ZDA in Južna Koreja blizu trgovinskega dogovora, s katerim se bo azijska država trajno izognila novim carinam na jeklo in aluminij, ki jih je Trump napovedal pred dvema tednoma, v četrtek pa iz ukrepa izvzel še EU, Brazilijo, Argentino in Avstralijo. Kanada in Mehika sta bili izvzeti že na začetku. Carine so za omenjene le začasno zaustavljene, dokler ne dosežejo posebnega trgovinskega dogovora z ZDA.

Trump je razložil, da takšnega zakona o proračunski porabi, ki je bil sprejet tik pred grozečim novim zaprtjem vlade in ga ni nihče uspel v celoti prebrati, več ne bo podpisal. Poraba se mu zdi odločno previsoka, vendar ne za vojsko, ki je dobila 700 milijard dolarjev. Zaradi tega je zakon potem tudi podpisal.

Obrambnega ministra Jamesa Mattisa je uporabil za potrditev lastnih besed o neverjetnem oživljanju ameriške vojske, nato pa našteval koliko bodo porabili za posamezne zadeve, kot so letala, helikopterji, protiraketna obramba in jedrsko orožje.

Trump je izrazil zadovoljstvo, da je za varnost meja namenjenih dodatnih 1,6 milijarde dolarjev, s katerimi bodo začeli graditi zid na meji z Mehiko, vendar pa potem poklical ministrico za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, ki je razložila, da potrebujejo več denarja. Trump želi za zid uvodoma 25 milijard, o tem, da bo zanj plačala Mehika, pa več ne govori zelo pogosto.

Trump je vmes kongres pozval, naj mu v prihodnje dodeli pravico do posamičnih vetov, da bo lahko iz proračunskih predlogov črtal, kar mu ne bo všeč. Hkrati je pozval republikance v senatu, naj demokratom odvzamejo pravico do filibustra oziroma obstrukcije. To se verjetno ne bo zgodilo, ker lahko po novembrskih volitvah večino prevzamejo demokrati in brez pravice bodo potem Trumpovi republikanci.

Ameriški senat je zgodaj davi sprejel 1300 milijard dolarjev vreden zakon o nadaljevanju proračunskega financiranja do konca septembra in tako preprečil, da bi prišlo do tretjega zaprtja ameriške administracije v letošnjem letu. Za je glasovalo 65 senatorjev, 32 jih je bilo proti.

Predstavniški dom kongresa je zakon sprejel v četrtek z 256 glasovi za in 167 proti.

Vodstvi obeh strank ameriškega kongresa sta v sredo dosegli dogovor in v imenu kompromisa iz predloga umaknili večino spornih vprašanj. Demokrati so odstopili od zahteve po ureditvi statusa nezakonitih priseljencev, ki so prišli v ZDA še mladoletni, t. i. sanjačev.

V predlogu zakona ni zmanjšanja proračunskih sredstev za tako imenovana mesta-zavetišča, kjer lokalne policije ne sodelujejo proaktivno z zvezno imigracijsko policijo.

Dogovor prinaša tudi več denarja za izboljšanje sistema varnostnega preverjanja kupcev orožja in nekaj sredstev za boljšo varnost na šolah. Kongresni ljubitelji orožja so ogorčeni, ker niso obenem vnesli predloga za legalizacijo nošenja pištol po vsej državi, demokrati pa so razočarani, ker niso sprejeli konkretnejših ukrepov za večjo varnost pred orožjem.

Posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve in Trumpovo oviranje pravosodja, kljub vztrajanju demokratov niso zaščitili pred odpustitvijo. Nekaj več denarja pa bo šlo za zaščito pred ruskimi hekerji in propagando pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

V zameno za nekaj dodatnih davčnih olajšav ameriškim kmetom so demokrati v dogovoru dobili nekaj več denarja za stanovanjska posojila revnim.