Trump je obrnil nov list v odnosih s Pekingom

Medtem ko je kitajski predsednik Xi Jinping v petek pregledoval enote Narodnoosvobodilne vojske (NOV), nastanjene v Hongkongu, je njegov kolega Donald Trump obrnil nov list v ameriško-kitajskih odnosih. To, da bo prav takrat odobril prodajo orožja Tajvanu v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev, smo pravzaprav pričakovali. ZDA so dolžne oboroževati­ otok, saj je tako zapisano v zakonu o odnosih s Tajvanom, sprejetem leta 1979 ob medsebojnem ­diplomatskem priznanju ­Washingtona in Pekinga.

Kljub ostrim pripombam iz Pekinga je vsak ameriški predsednik od takrat podpisoval dogovore o prodaji orožja tajvanski vojski, saj to ne pomaga samo vzdrževati ravnotežja sil med stranema ob ožini, ampak neposredno koristi ameriškemu proračunu.

Nerešeno vprašanje

Xi je lahko zadovoljen, saj je Heather Nauert, tiskovna predstavnica State Departmenta, poudarila, da dobava radarjev za zgodnje opozarjanje, hitrih protiradarskih raket AGM-88, težkih torpedov MK-48 6AT, raketnih komponent in opreme za posodobitev elektronskega sistema vojaških ladij nikakor ne spreminja »naše politike ene Kitajske«.

Toda ko se bosta Xi in Trump spet srečala na zasedanju državnih voditeljev skupine G20, bo kemija, ki sta jo na začetku aprila začutila v letovišču Mar-a-Lago, bistveno drugačna. Xija, ki opazuje ukrepe Trumpove vlade, skrbi predvsem to, da je ameriško finančno ministrstvo napovedalo začetek preiskave proti banki Dandong zaradi suma, da prek nje izvajajo finančne dejavnosti, ki omogočajo financiranje severnokorejskega raketnega programa.

Trumpovo potrpljenje do Kitajske je morda po naključju pošlo prav takrat, ko je Xi v Hongkongu proslavljal 20. obletnico odhoda britanskih kolonizatorjev, vendar se ni zgodilo prvič, da je zaostritev razmer na severu onemogočila azijski sili, da bi se popolnoma posvetila svojim dejavnostim na jugu. Ko se je pred 67 leti začela vojna na Korejskem polotoku, je kitajski vodja Mao Zedong načrtoval vojaško združitev s Tajvanom. Načrte je moral opustiti, ker je poslal več kakor milijon vojakov na pomoč Severni Koreji. Nekaj sto tisoč teh vojakov, med drugim tudi Maov sin, je pustilo kosti na korejskih tleh, tajvansko vprašanje pa je ostalo za vedno nerešeno. Toda tudi korejsko vprašanje je ostalo nerešeno.

Nevidne pipe

Ko je omrežje za odkrivanje finančnega kriminala, ki deluje na ameriškem finančnem ministrstvu, objavilo, da predlaga »posebne ukrepe proti banki Dandong, finančni ustanovi, ki vzbuja največ skrbi zaradi morebitnega pranja denarja«, je Trump napovedal, da se namerava lotiti ne samo te banke s sedežem v istoimenskem mestu v kitajski pokrajini Liaoning na meji s Severno Korejo, ampak celotnega kitajskega finančnega sistema, v katerem se skrivajo številne nevidne pipe, ki napajajo strateško pomembne uporabnike.

Poleg tega je ameriško finančno ministrstvo uvedlo sankcije proti kitajskima državljanoma, ki omogočata severnokorejski banki za zunanjo trgovino, da se povezuje s tujimi viri sredstev za raketni in jedrski program, tarča ukrepov pa je tudi ladijski prevoznik Dalian Global Unity Shipping zaradi domnevnega kršenja mednarodnih sankcij, za katere je glasovala tudi Kitajska.

Kitajski veleposlanik v Washingtonu Cui Tiankai je takoj izjavil, da je nezadovoljen, ker ZDA uporabljajo domače zakone za izvajanje »sodne oblasti na velike razdalje« ter posegajo do kitajskih podjetij in posameznikov. »Če je katerokoli kitajsko podjetje ali posameznik prekršil resolucije varnostnega sveta OZN, bo Kitajska uvedla preiskavo in raziskala primer na podlagi kitajske zakonodaje,« je povedal.

Široka pahljača strategij

Resda še vedno ne moremo govoriti o sekundarnih sankcijah proti Kitajski, o kakršnih je Trumpova skupina že razmišljala, vendar je ukrep opozorilo, da bi se lahko lotili tudi drugih kitajskih finančnih ustanov, ki poslovno sodelujejo s Severno Korejo. Washington pravkar pripravlja široko pahljačo strategij, s katerimi bi dokončno zadušil severnokorejski raketni in jedrski program. Med njimi je, kakor je potrdil svetovalec za državno varnost H. R. McMaster, tudi vojaški poseg. Pritisk na Kitajsko je še zadnji poskus rešitve vprašanja brez zelo tveganega posega.

Finančno ministrstvo je zatrdilo, da je 17 odstotkov transakcij, ki so jih opravile stranke banke Dandong na račune v ZDA, povezanih s Severno Korejo. To bi lahko pomenilo, da bi morale vse ameriške in evropske finančne ustanove nehati sodelovati s to kitajsko banko ter preveriti vsak drugi poslovno-finančni posel s kitajskimi partnerji, da bi ugotovile, ali je z njim povezana tudi Severna Koreja.

Medtem ko je Trump zaostroval odnose s Kitajsko, se je hkrati v Beli hiši sestal z novim južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom. Seveda sta veliko povedala drug drugemu. Severna Koreja je, denimo, prejšnji teden obsodila na smrt Munovo predhodnico Park Geun Hje, ki že sedi v južnokorejskem zaporu zaradi korupcijskega škandala. Pjongjang jo je obsodil zaradi domnevnega načrta atentata na vodjo Kim Džong Una, zato je zahteval od Seula, naj mu izroči njo in njenega nekdanjega vodjo tajne službe Li Bjang Hoja ali pa kar sam izvede usmrtitev.

Trump je poskusil obnoviti in okrepiti zavezništvo z Južno Korejo, vendar je naletel na ovire med pogovorom z Munom, ki ni pripravljen sprejeti taktike popolne osamitve in dušenja Severne Koreje. Tako bi namreč zavrgel predvolilne obljube o tem, da bo po potrebi odpotoval v Pjongjang in z dialogom rešil vse, kar se orožju zdi nerešljivo. Tako je usoda Korejskega polotoka postala še bolj negotova. Ključ do rešitve je namreč zapisan na novi strani ameriško-kitajskih odnosov, ki jo je Trump pravkar obrnil. Kaj piše na njej, bomo videli v prihodnjih dneh.