Tiskane izdaje
Odločitev o Comeyjevi razrešitvi naj bi bila na hitro sprejeta v zelo ozkem krogu, zaradi česar so danes iz Bele hiše kapljale vesti o zmedi med zaposlenimi, tudi na najvišji ravni, saj naj bi v torek šele iz televizijskih vesti izvedeli za »odžagani vrh zvezne policije«. Ko so demokrati strnili vrste in začeli napad na Belo hišo, naj bi vladni oddelek za odnose z javnostmi še razmišljal, kako se odzvati.
Tiskovni predstavnik Sean Spicer (tudi njemu naj bi se majal stolček) se danes ni skrival za grmovjem, kot dan pred tem, kljub temu pa je poslal v ogenj, pred novinarje, namestnico Sarah Sanders, ki je z velikimi težavami branila odločitev državnega vrha. Predsednik se je, kot vedno v krizi, oprijel telefona in v seriji sporočil na twitterju svojo obrambo spremenil v napade na kritike in medije.
Nenavadno naglico in nepripravljenost vlade naj bi kazali tudi postopki na pravosodnem ministrstvu, kjer menda pravosodni minister Jeff Sessions šele išče nekoga, ki bi vodil FBI v času iskanja novega direktorja. Sessions, ki se je moral zaradi lanskih srečanj z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom izločiti iz preiskave morebitnih povezav med Trumpovo kampanjo in Rusijo, je priporočil predsedniku, naj zamenja Comeyja, utemeljitev pa prepustil svojemu namestniku Rodu Rosensteinu. Ta je spisal razlago, po kateri je zdaj že nekdanji direktor zvezne policije presegel pooblastila, ko je julija lani razglasil, da ni potrebe po sojenju Hillary Clinton zaradi njene uporabe zasebnega strežnika za e-pošto, a je njeno delovanje označil za »izjemno nepremišljeno«. Tako naj bi izvedel sodni proces brez porote proti Hillary Clinton.
Spomin na Nixona
Razlaga ni preživela noči, še posebej, ker ni bilo razloga, da bi jo Trump, ki je na zborovanjih spodbujal podpornike k skandiranju »Zaprimo jo!«, nenadoma vzel v bran. Poleg tega je ob koncu kampanje, ko je Comey dober teden pred volitvami razburkal ZDA z javnim oznanilom o ponovnem odprtju preiskave proti Hillary Clinton, Trump javno hvalil odločnost prvega zveznega policista.
Foto: Kevin Lamarque/Reuters
Morda je predsednik domneval, da demokrati tako črtijo Comeyja, da bodo brez razburjanja sprejeli njegov odhod. Toda ti so zavpili, prekršek, ter spomnili na »masaker sobotne noči«. Gre za dejanje nekdanjega predsednika Richarda Nixona, ki je oktobra 1973 odpustil posebnega preiskovalca Archibalda Coxa, ker je brskal po dogodkih, ki so preraščali v afero Watergate.
Pozornost je nemudoma zbudilo Trumpovo pisno oznanilo Comeyju, da je odpuščen. Predsednik je v njem poudaril, da naj bi mu šef FBI trikrat zagotovil, da proti njemu ne poteka preiskava o morebitnih povezavah z Rusijo. To je seveda razlog za hiter odhod direktorja še bolj usmerilo v rusko preiskavo, s katero poskuša zvezna policija ugotoviti morebitne povezave med Moskvo in člani Trumpove kampanje. Vodja demokratskih senatorjev Chuck Schumer je dejal, da zadnje dejanje spominja na prikrivanje, ter zahteval posebno zasedanje senata, na katerem bi vrh pravosodja pojasnil okoliščine Comeyjevega odhoda. Prav tako je ponovil zahtevo po posebnem preiskovalcu, ki bi se lotil iskanja morebitnih povezav z Rusijo, a je republikansko vodstvo to nemudoma zavrnilo.
Tudi odziv na desnici je mešan. Po začetni osuplosti so mnogi branili Belo hišo, nekateri pa glasno izražali dvome. Senator Jeff Flake je zapisal, da »ne najde sprejemljive razlage, zakaj je bilo treba Comeyja odpustiti ravno zdaj«, podobne dvome je izrazila vrsta vplivnih desničarskih senatorjev. Poslanka Barbara Comstock je poudarila, da država potrebuje neodvisno preiskavo, senator John McCain je dejal, da »če odpustiš verjetno najbolj spoštovano osebo v ZDA, moraš imeti prepričljivo razlago, do zdaj je še nisem slišal«.
Prilivanje olja na ogenj
Trump je danes dejal, da je »Comey slabo opravljal svoje delo«, s čimer je še podžgal vprašanja, zakaj je potem tako dolgo čakal z njegovo zamenjavo. Sumničenja, da gre za pritisk na preiskavo FBI, je povečalo poročilo New York Timesa, da je Comey pred dnevi zaprosil pravosodno ministrstvo za znatno »povečanje virov« za preiskavo ruskega vmešavanja v volitve. Pravosodno ministrstvo je to sprva zavrnilo, kasneje pa precej omililo zanikanje. Po besedah Evana Osnosa iz časnika New Yorker je Comey po Sally Yates, vršilki dolžnosti pravosodne ministrice, in nekdanjem zveznem tožilcu Preetu Bharari že tretji državni uradnik, ki ga je predsednik odpustil zaradi ruske preiskave.
Vendar zadnja odločitev ne bo udušila preiskave, pač pa jo bo še spodbudila. Demokratski poslanec Adam Schiff, ki sedi v kongresnem odboru za obveščevalno dejavnost, je napovedal, da bodo usmerili pozornost tudi v vlogo ministra Sessionsa, še posebej, ker naj bi sodeloval pri Comeyjevi odstavitvi, kljub izločitvi iz odločanja o ruski preiskavi. Prav tako ni nemogoče, da bodo trije republikanski senatorji podprli zahtevo demokratov (razmerje v zgornjem domu kongresa je 52 proti 48 v korist desnice) za ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora.
