Trump ohranja obljubo o zidu z Mehiko

New York – Ameriški republikanci so navdušeno ploskali, ko njihov predsedniški kandidat v Ciudadu de Méxicu ni nikogar užalil, in poudarjali, da je Donald Trump sposoben predsedniške drže. Ugibanja o mehčanju trdih stališč do politike priseljevanja so brž razblinile nove ostre besede o zidu in izseljevanju.

Srečanje v Ciudadu de Méxicu je bilo na površini uglajeno, Trump in mehiški predsednik Enrique Peña Nieto sta si segla v roke, laskala drug drugemu in svoji sosedi, newyorški milijarder, ki je v skupni izjavi hitro prevzel vajeti v svoje roke in gostitelju komaj pustil do besede, pa je ponavljal, da ima »rad Mehičane«. Ti niso bili več posiljevalci, ki jih mehiška vlada načrtno pošilja čez mejo v ZDA, temveč »spektakularni, garaški ljudje«, pri katerih »izjemno spoštujem njihove trdne vrednote do družine, vere in skupnosti«.

Na hitro organiziran obisk naj bi bil prikaz, da je kljub ostremu besednjaku v volilni tekmi sposoben državniške drže in pogovorov s tujimi voditelji. »Nisva razpravljala o tem,« je Trump odvrnil na vprašanje, ali bo Mehika plačala gradnjo zidu. Idila ni trajala dolgo, kakšno uro po srečanju je mehiški predsednik na družbenih omrežjih sporočil, da je gostu takoj na začetku srečanja zagotovil, da Mehika ne namerava plačevati ameriškega zidu.

Arizonska resničnost

Zid je bil ena od osrednjih tem večernega govora v Phoenixu v Arizoni, s katerim so se razblinila ugibanja o Trumpovem pomikanju na sredino političnega prostora. »Zgradili bomo zid ob južni meji in Mehika bo plačala zanj, stoodstotno. Tega še ne vedo, toda plačali ga bodo,« je sporočil navdušeni množici. Ta je z glasnim vpitjem podprla vsako napovedano zaostritev ameriške politike priseljevanja z obljubo, da ne bo amnestije za dobrih 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev in da bo vsak od njih moral zapustiti državo ter zaprositi za ponoven vstop, če bo želel začeti legalizirati svoje bivanje v ZDA.

V dobri uri je večinoma utrdil svoja trda stališča do nedokumentiranih priseljencev ali pa jim nadel nekoliko manj žaltavo glazuro. Tako še vedno trdi, da ti spodbujajo povečevanje kriminala (raziskave kažejo, da to ne drži), izčrpavajo socialne programe države (večina jih ravno obratno plačuje davke, a ne prejeme državne pokojnine) in jemljejo delovna mesta Američanom (kar deloma drži, toda hkrati se kmetje pritožujejo, da Američani nočejo pobirati sadja in zelenjave).

Račun volilnega dne

Njegov načrt desetih točk ne omenja več izgona vseh 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, pri čemer ni jasno, ali je bil to kdaj njegov resen namen ali samo hipna domislica za vzbujanje pozornosti v predvolilnem boju znotraj stranke. Prav tako ne govori več o policijskih enotah za izgone, temveč o delovni skupini za izgone, ki bo delovala znotraj agencije za uveljavljanje priseljevanja in carin (ICE) in se bo osredotočila »na iskanje in hitro odstranjevanje najnevarnejših kriminalnih ilegalnih priseljencev, ki so se izognili roki pravice«. Izganjali bodo tudi tujce, ki so presegli dovoljeni čas bivanja v ZDA.

Analitiki so nemudoma začeli ugotavljati, da je arizonski govor navdušil jedro Trumpovih privržencev, zagotovo pa ne bo razširil njegove podpore med Američani. Alex Nowrasteh, strokovnjak za politiko priseljevanja v libertarni organizaciji Cato Institute, trdi, da ga to utegne drago stati na volilni dan, saj po anketah sodeč Američani nasprotujejo strogim ukrepom, ki bi razbijali družine ali škodovali gospodarstvu. Najkonservativnejši krogi so bili navdušeni, toda zadnje volitve so pokazale, da v ZDA ni več dovolj jeznih belih volivcev za pot v Belo hišo.

Osmoljenci

Trumpovi podporniki v latinoskupnosti so se včeraj zbudili z grenkim občutkom v ustih. Alfonso Aguilar, predsednik latinopartnerstva za konservativna načela, je sporočil, da je »razočaran in zaveden«, včeraj pa dejal, da ne podpira več njegove kandidature. Zato pa je kampanja njegove demokratske nasprotnice Hillary Clinton nemudoma napovedala nove televizijske oglase v Arizoni. Zvezna država, ki je v več kot pol stoletja le enkrat podprla demokratskega predsedniškega kandidata (1996 Billa Clintona), je tokrat izjemno izenačena.