Trump popustil glede financiranja zidu na meji z Mehiko

Demokrati so ameriškemu predsedniku preprečili namero, da bi že letos s proračunskimi sredstvi začeli graditi zid.

Objavljeno
26. april 2017 11.00
USA-TRUMP/
De. P., STA
De. P., STA
Washington – Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dal vedeti, da v pogajanjih o proračunu ne bo več vztrajal pri financiranju zidu na meji z Mehiko. Zid na južni meji ZDA je bil ena Trumpovih glavnih predvolilnih obljub.

Trump je do pred kratkim vztrajal, da je treba najti denar za začetek gradnje v pogajanjih o proračunu za letošnje leto oziroma o nadaljevanju financiranja dela vladnih agencij po petku, ko se izteče veljavnost zadnjega tovrstnega začasnega zakona.

Demokrati so ga opozorili, da denarja za zid ne bodo potrdili in zagrozili z ustavitvijo delovanja vlade. To bi se zgodilo v soboto, ko bo poteklo prvih sto dni Trumpovega vladanja. Predsednik je popustil in denarja za zid za zdaj ne bo.

V torek je sicer zagotovil, naj nihče ne dvomi, da bo zid zgrajen. Dodal je, da bo zid ustavil pretok mamil in ljudi, ki ne bi smeli priti v ZDA. Prav tako naj bi zaustavil trgovino z ljudmi, ki je velik problem današnjega sveta.

Trump je lani med kampanjo navduševal svoje privržence z napovedmi gradnje zidu, za katerega naj bi plačala Mehika. Najprej pa bodo plačale ZDA, ki so v torek izgubile spor z južno sosedo pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede ribolova.

ZDA so sankcionirale tunino, uvoženo iz Mehike, ker ta po trditvah Washingtona ni bila ulovljena na način, ki ščiti delfine pred tem, da se ujamejo v mreže za tune.

Mehika je trdila, da spoštuje pravila in je leta 2008 sprožila spor, ki se je vlekel do torka, ko je WTO razsodil, da lahko Mehika uvede sankcije proti uvozu iz ZDA v višini do 163 milijonov dolarjev.

Sodnik blokiral Trumpov ukaz o odvzemu denarja mestom, ki ščitijo nezakonite priseljence

Ameriški zvezni sodnik iz San Francisca William Orrick je v torek na nacionalni ravni blokiral izvršni ukaz predsednika ZDA Donalda Trumpa o odvzemu zveznih proračunskih sredstev tako imenovanim mestom zavetiščem. To so mesta, ki zveznim oblastem ne prijavljajo nezakonitih priseljencev.

V ZDA je veliko mest, kjer živijo številni nezakoniti priseljenci. Za imigracijsko zakonodajo je pristojna zvezna oblast, mesta zavetišča, kot sta na primer New York in Los Angeles, pa svojim policijskim agencijam ne naročajo ali celo ne dovolijo, da informacije o nezakonitih priseljencih posredujejo zveznim oblastem.

Mesta so se za to odločila iz praktičnega razloga, saj se je zaradi tega povečalo sodelovanje nezakonitih priseljencev z lokalnimi policijami pri raziskovanju kaznivih dejanj. Pred tem so se ljudje bali prijaviti zločin, saj sta jim grozila aretacija in izgon, čeprav so na primer bili žrtve zločina.

Trump trdi, da takšen sistem omogoča zločincem, da ostanejo v ZDA, čeprav so bili na lokalni ravni obsojeni. Zaradi tega je januarja podpisal izvršni ukaz, ki ministru za domovinsko varnost ZDA in pravosodnemu ministru nalaga, da identificirata mesta zavetišča, da se jim odvzamejo zvezna proračunska sredstva.

Mesta so se uprla in napovedala tožbe. Orrick je razsodil v tožbi mest Santa Clara in San Francisco, katerih odvetniki so trdili, da je Trumpov ukaz neustaven. Sodnik o ustavnosti ni odločal, ampak je sklenil, da sta mesti dokazali, da jima grozi nepopravljiva škoda, če Trump uresniči grožnjo in blokira zvezna sredstva.