Tiskane izdaje
New York – Zdravstvena razprava še zdaleč ni končana, davčna se začenja, Donald Trump pa je v sredo odprl novo bojišče, ko je podprl sporno reformo politike priseljevanja. Trdo ravnanje z nedokumentiranimi priseljenci je že doslej sprožalo jezne odzive, predsednik pa bi rad za polovico zmanjšal tudi prihode legalnih.
Predlog je »najpomembnejša reforma politike priseljevanja v zadnjega pol stoletja«, je Trump oznanil v sredo, ko sta se mu v Beli hiši pridružila republikanska senatorja Tom Cotton in David Perdue, avtorja zakona. Temu so sicer nadeli ime »dvig«, toda pomenil bi velik zasuk za državo priseljencev. Predsednik je že med kampanjo trdil, da je rast priseljevanja v zadnjega pol stoletja zmanjšala možnost zaposlovanja Američanov ter ogrozila nacionalno varnost. Tudi Cotton je v sredo dejal, da skupine za pravice migrantov sedanji sistem vidijo kot simbol ameriških vrlin in velikodušnosti, zanj pa je dokaz, da »nismo zavezani delavskemu razredu Amerike, in to moramo spremeniti«.
Zato naj bi uvedli točkovni sistem, ki bi temeljil na odlikah, denimo znanju angleščine, stopnji izobrazbe in delovnih veščinah. Izdajanje tako imenovanih zelenih kart – dovoljenj za stalno prebivanje in delo v ZDA – družinskim članom ameriških državljanov in imetnikov zelenih kart naj bi omejili samo še na nepolnoletne otroke in zakonske partnerje. Poleg tega bi ukinili »loterijo za različnost«, poseben program, prek katerega so vsako leto z žrebanjem razdelili do 55.000 zelenih kart, predvsem udeležencem iz držav, ki drugače nimajo veliko priseljencev, zadnja leta jih je okoli polovica iz Afrike. Zakon naj bi omejil tudi število beguncev, na največ 50.000 letno.
Ekonomska navzkrižja
Po omejitvi vstopa v ZDA državljanom šestih pretežno muslimanskih držav, zapiranju vrat za begunce, opaznem povečanju izgonov nedokumentiranih priseljencev, še vedno pa se trudi zgraditi razvpiti zid na meji z Mehiko, je napoved nov izziv v vse bolj razgreti razpravi o nacionalni identiteti, gospodarski rasti, pravičnosti za delavce ter o ameriških vrednotah. Doslej je večina priseljencev prišla v državo na podlagi sorodstvenih vezi, kritiki vladnih namer pa so zatrdili, da bi nova usmeritev spodrezala podobo ZDA kot zatočišča za revne in preganjane, saj bi za polovico zmanjšala število dovoljenega priseljevanja v državo, s sedanjega dobrega milijona na okoli 637.960 letno v prvem letu in na okoli 539.958 letno v prvem desetletju.
Bela hiša je prepričana, da bi s sistemom priseljevanja, ki bi temeljil na veščinah, država postala še bolj konkurenčna, plače bi bile višje, ustvarili bi več delovnih mest. Toda predlogu nasprotuje velika večina poslovnih skupin, zlasti tiste, ki temeljijo na neizobraženi in poceni delovni sili, kot so kmetje, saj ta delovna mesta Američanom ne dišijo. Ekonomisti so poudarili, da je ob komaj 4,4-odstotni uradni nezaposlenosti relativno malo Američanov brez zaposlitve, ob upokojevanju številne povojne generacije pa se obeta pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko ogrozilo gospodarsko rast. Priseljenci so poleg tega precej bolj podjetni, med novimi podjetniki jih je bilo leta 2014 kar 28 odstotkov, kar četrtina tehnoloških podjetij je imela vsaj enega priseljenca med soustanovitelji.
Odpor senatorjev
Vplivni republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham je nemudoma oznanil, da bi bil predlog uničujoč za njegovo zvezno državo, ki se zanaša na novo delovno silo. To kaže, kako majavi so obeti za sprejetje zakona, zlasti v senatu, kjer republikanci s tesno večino (52 proti 48 demokratom) težko zberejo 60 glasov, potrebnih za odpravo opozicijske obstrukcije. Nasprotujejo mu tako demokrati kot zmerni republikanci iz zveznih držav s številnimi priseljenskimi skupnostmi, proti njemu bodo poslovni lobisti in aktivisti za pravice priseljencev. Opirali se bodo na analize, ki kažejo, da priseljevanje pomaga krepiti gospodarsko rast, ter na študije, po katerih je raven kriminala med novimi prebivalci precej nižja, kot je med »staroselci«.
Po trditvah lobistične organizacije National Immigration Forum ZDA že zdaj grozi pomanjkanje 7,5 milijona delavcev do leta 2020, predlagani zakon pa bi po besedah njenega direktorja Alija Nooranija povzročil »nepopravljivo škodo ameriškim delavcem in njihovim družinam«. Tudi ankete kažejo, da večina Američanov verjame v dobrobiti legalnega priseljevanja. Že sama predstavitev predloga je pokazala, kako ostra razprava se obeta, saj se je predsednikov svetovalec Stephen Miller, ki slovi po trdih stališčih do politike priseljevanja, hitro sporekel z novinarji in zmrdnil nad besedami, zapisanimi na Kipu svobode, »Dajte mi svoje utrujene, svoje revne, svoje zavržene množice, ki želijo svobodno zadihati«, kot »dodatkom iz kasnejših časov«.
Trump predvsem nagovarja svoje najbolj goreče podpornike v času, ko mu podpora med Američani še naprej pada (Gallup mu je nameril komaj 36-odstotno, celo konservativni Rasmussen reports le 38-odstotno). Zagotovo je ne bo okrepilo razkritje prepisa nedavnega pogovora za Wall Street Journal, v katerem mrgoli čudaških izjav brez pravega pomena, predvsem pa kaže, da predsednik ZDA zelo slabo razume glavne politične teme v državi.
