Trump potiska ZDA v okoljsko osamo

New York – Lloyd Blankfein,­ direktor razvpitega bančnega­ velikana Goldman Sachs, za mnoge simbola nebrzdanega in neetičnega kapitalizma, je napisal svoje prvo sporočilo na twitterju. »Današnja odločitev je korak nazaj za okolje in vodilno vlogo ZDA v svetu,« v četrtek ni bil zadovoljen z odstopom države od podnebnega sporazuma.

Po zadnjih anketah na vsakega Američana, ki podpira odločitev o odstopu od sporazuma, pride pet drugih, ki so proti njej, celo večina republikancev (51 odstotkov) se strinja, da bi država morala sodelovati pri prizadevanjih sveta za omejevanje izpustov toplogrednih plinov. Številna podjetja in njihovi voditelji so podobno kot Lloyd Blankfein izrazili razočaranje nad Trumpovo odločitvijo. Elon Musk, priseljenec iz Južne Afrike, ki je postal model sodobnega ameriškega podjetnika in stavi na okolju prijazne tehnologije, je v znak protesta zapustil predsednikov poslovni posvetovalni svet.

Vprašanje podnebnih sprememb kaže na nov premik silnic vpliva v vladnem kabinetu. Na četrtkovi vrtni zabavi Bele hiše ni bilo Ivanke Trump in zeta Jareda Kushnerja, vidno zadovoljen je žarel strateg Steve Bannon, ki znova uveljavlja nacionalistično gospodarsko politiko Najprej Amerika. Trump tokrat očitno stavi na dobrikanje ozkemu konservativnemu jedru republikanske stranke, Bannon ga prepričuje, da mora ostati zvest nacionalističnim in populističnim koreninam, če noče ogroziti politične prihodnosti, čeprav je prvi predsednik v zgodovini javnomnenjskih meritev, ki od začetka vodi državo brez podpore večine javnosti.

Dvomljiva statistika

Trump stavi na občutke številnih njegovih volivcev, da ves svet izkorišča ZDA, toda tudi pri njih je boj proti podnebnim spremembam precej nizko na seznamu pomembnih tem. Še več, po prej omenjeni anketi univerze Yale se jih 47 odstotkov strinja, da naj država še naprej upošteva pariški podnebni sporazum, le 28 odstotkov podpira ameriško košarico svetu. Če ameriški umik ne bo sprožil poplave novih delovnih mest za siromašna propadla industrijska in rudarska območja (česar po napovedih ekonomistov ne bo), bo to precej hujši udarec za predsednika od nenehnega kopičenja kritik z vsega sveta. Poleg tega okoljska stališča doslej niso kaj dosti vplivala na rezultate volitev.

Trump je v četrtek nastopil z mešanico nacionalističnih čustev in statističnih podatkov. Prva so nevarna, drugi po trditvah kritikov vsaj vprašljivi, če že ne napačni. Tako naj bi po trditvah svetovalnega podjetja National Economic Research Associates zaradi ukrepov za boj proti izpustom toplogrednih plinov do leta 2025 ostalo brez dela 2,7 milijona ljudi. Toda podjetje, znano po podobnih študijah za premogovniško industrijo, je tudi to oceno spisalo po naročilu ameriške gospodarske zbornice, ki odločno nasprotuje okoljski ­zakonodaji.

Po mnenju ekonomistov v njej ni upoštevan tehnološki razvoj, s katerim se bodo podjetja prilagodila novim pravilom. Poleg tega se v številnih študijah različnih naročnikov, od okoljskih skupin do finančnega velikana Citibank, pojavljajo trditve, da bo brez blaženja posledic segrevanja podnebja gospodarstvo imelo za več tisoč milijard dolarjev stroškov.

Okoljski upor

Vprašljive so trditve Trumpa in njegovih predstavnikov v medijih, da podnebni sporazum omogoča Indiji in Kitajski večanje njihovih toplogrednih izpustov na račun ZDA. Vlada v Pekingu namreč kljub dovoljenju, da do leta 2030 še lahko povečuje izpuste, zmanjšuje porabo premoga in odločno izpolnjuje zavezo, da bo do leta 2030 pridobivala petino energije iz obnovljivih virov. Tudi če pozabimo na zgodovinski dolg desetletja daleč največjega onesnaževalca na svetu, so ZDA kljub zmanjševanju toplogrednih izpustov in njihove rasti na Kitajskem (ta je že nekaj časa največji onesnaževalec) po njihovi količini na prebivalca daleč na prvem mestu.

Odločitev Bele hiše je sprožila upor lokalnih oblasti, demokratski guvernerji zveznih držav Kalifornija, Washington in New York so nemudoma oznanili zavezo pariškemu sporazumu. Milijarder ­Michael Bloomberg za zdaj vodi neformalno skupino, v kateri je bilo včeraj poleg treh guvernerjev že 30 županov, več kot 80 univerz in več kot 100 podjetij in ki naj bi se z Združenimi narodi pogajala o tem,­ naj sprejmejo njihove načrte o zmanjšanju izpustov kljub uradnemu odstopu ZDA od pariškega sporazuma. Bloomberg je celo zagotovil, da bodo plačali 15 milijonov dolarjev, kolikor naj bi ZDA prispevale v proračun okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, če Bela hiša ne bo izpolnila svojih obveznosti.