Tiskane izdaje
New York – Predsedniška drža Donalda Trumpa je trajala dober dan, včeraj so mu vrnili telefon, s katerega so se namesto pozivov k enotnosti usuli običajni napadi na demokrate. Ponavlja se tudi lanski začetek leta, predsednik si tokrat izmišljuje rekordno gledanost nagovora kongresa.
Morda je slabo poldrugo uro res »govoril iz srca«, kot je oznanil v sporočilu na družbenem omrežju twitter, toda slabih 46 milijonov gledalcev še zdaleč ni »največ v zgodovini«, saj si je prvi nagovor Baracka Obama ogledalo 48 milijonov gledalcev, s slabimi 47 milijoni ga je prehitel tudi Bill Clinton, največ zaskrbljenih Američanov – slabih 52 milijonov – je sedelo pred televizorji (2002), ko je George Bush mlajši poročal o razmerah v državi nekaj mesecev po terorističnih napadih 11. septembra. Ameriška javnost se počasi navaja na Trumpovo obsedenost z banalnimi »zmagami« in laganje, toda hrupen in razšopirjen direndaj pogosto prekriva velike in počasi drseče politične spremembe, ki preoblikujejo državo.
Zadnji zaplet z objavo tajnega poročila poslanskega odbora za obveščevalno dejavnost je splet obeh svetov, javni direndaj, ki hkrati grozi, da bo imel dolgoročne posledice. Poročilo so sestavili uslužbenci republikanskega poslanca Devina Nunesa, v njem pa naj bi po prepričanju republikanske stranke in konservativnih medijev razkrivali, kako so »najvišji uradniki izrabili nepreverjene podatke za pridobitev sodnega naloga, s katerim so med ameriško politično kampanjo sprožili protiobveščevalno preiskavo«.
Ameriška javnost se počasi navaja na Trumpovo obsedenost z banalnimi »zmagami« in laganje. Foto: Reuters
Po trditvah poročila naj bi pravosodno ministrstvo in FBI od tajnega sodišča za nadzor tujih obveščevalcev dobilo nalog za nadzor Carterja Pagea, nekdanjega člana Trumpove kampanje, povezanega z Rusijo. Odgovorni naj bi zahtevo za nadzor nad Pageom utemeljili s spornim dosjejem o Trumpu, ki ga je pripravil nekdanji britanski obveščevalec Christopher Steele, sodišču pa naj bi prikrili, da je pripravo dosjeja plačala demokratska stranka.
Zavajajoča kulisa
Obtožba, da sta zvezna policija FBI in ministrstvo za pravosodje izrabila pooblastila in vplivala na volitve, zveni kot strah vzbujajoča vrnitev v čase razvpitega prvega šefa FBI J. Edgarja Hooverja. Toda kritiki trdijo, da gre za umazan trik, saj naj bi avtorji poročila selektivno izbirali dejstva in tako ustvarili zavajajočo kuliso, katere edini cilj naj bi bil zamajati rusko preiskavo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. Avtorji spornega poročila naj bi vanj uvrstili le podatke, ki ustrezajo njihovi razlagi o političnih motivih. Niso pa vključeni drugi obveščevalni viri, ki so bili podlaga za dovoljenje nadzora nad nekdanjim članom Trumpove kampanje. Na roko jim gre, da za ovrženje Nunesovega poročila teh virov ni mogoče objaviti, saj bi razkrili, kako in od koga ameriški obveščevalci zbirajo podatke o Rusiji.
Posebni preiskovalec Robert Mueller. Foto: AP
Republikanski kongresniki so v zadnjih dneh odobrili umik oznake tajno, zadnjo besedo ima Bela hiša, toda že nekaj časa je jasno, da si Trump na vso moč prizadeva za objavo. Nazadnje so opazko, da bo zagotovo odobril objavo, v torek zvečer po nagovoru kongresa ujele kamere. Včeraj so se pojavile napovedi, da bo poročilo na dan prišlo jutri. Za dodatno razburjenje je poskrbela obtožba demokratov, da je Nunes v Belo hišo na preverjanje poslal dokument, ki ga je spreminjal po skupnem pregledu v obveščevalnem odboru, na kar je demokrat odgovoril, da je šlo le za slovnične popravke. Toda osrednje vprašanje je zdaj očiten spopad med Trumpom in FBI, pri čemer prvi ves čas od direktorja zvezne policije pričakuje vdanost.
Ogorčeni obveščevalci
Šef FBI Christopher Wray je v sporočilu za javnost – to ni bilo podpisano, a je lahko nastalo samo z njegov odobritvijo – izrazil »globoko zaskrbljenost« zaradi »izpuščenih dejstev, ki v temeljih vplivajo na točnost poročila«. Včeraj se je izvedelo, da naj bi v primeru objave zadnjega pripravil njegovo javno zavrnitev, pojavili so se celo namigi, da bo morda odstopil. Pred tem je namestnik pravosodnega ministra Stephen Boyd opozoril, da bi bila objava »izjemno nepremišljena«. Ogorčenje naj bi se širilo po ameriški obveščevalni skupnosti, nekdanji direktor osrednje obveščevalne agencije CIA John Brennan (agencijo je vodil v času Obama) je republikance obtožil nepremišljenega strankarskega vedenja, pri čemer naj bi bilo za sedanjo vladno krizo krivo »pomanjkanje moralnega in etičnega vodstva v Beli hiši«.
Trumpova vojna proti lastnemu pravosodnemu ministrstvu (poleg Stephena Boyda je njegova tarča drugi namestnik ministra Rod Rosenthal, k je imenoval Muellerja in v zadnjih dneh nasprotuje objavi spornega poročila) in FBI je po mnenju analitikov dvorezen meč. Ameriška politična zgodovina pozna primere, ko so ogorčena globoka grla začela razkrivati za predsednike zelo neprijetne informacije.
