Trump razburil levico in desnico

Tudi republikanci ogorčeni nad odločitvijo predsednika, da pomilosti nekdanjega šerifa.

Objavljeno
27. avgust 2017 19.14
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
V nedavnem govoru predsednika Donalda Trumpa v Arizoni se je med napadi na nasprotnike skrival namig, da bo pomilostil razvpitega šerifa Joeja Arpaia. To je sprožilo opozorila z leve in desne, da je takšna zamisel slaba, Trump pa jo je ta konec tedna seveda uresničil.

Arpaio, ki se je včasih ponašal z nazivom »najbolj trdega šerifa v ZDA«, slovel pa je predvsem po pregonih nedokumentiranih priseljencev, je kar šest mandatov (v ZDA šerife volijo) z železno roko vladal v arizonskem okrožju Maricopa. Čeprav je bil eden bolj zgodnjih in glasnih podpornikov Trumpa, mu to ni pomagalo in lanski poraz na volitvah je postal prvi znak zatona. Desetletje sodnih sporov z zveznimi oblastmi zaradi spornih policijskih tehnik, kot je pregon na podlagi rasnega profiliranja, se je končalo z obsodbo, jeseni pa naj bi mu izrekli kazen.

Čeprav so pravni strokovnjaki dvomili, da bo 85-letnik končal za rešetkami, je Trump v Phoenixu zadovoljnemu občinstvu dejal: »S šerifom Joejem bo vse v redu.« Druži ju več kot samo trda roka do nedokumentiranih priseljencev, Arpaio je vneto verjel v rasistično teorijo, da predsednik Barack Obama ni bil rojen v ZDA, s katero je zvezdnik resničnostne televizije začel svojo politično kariero. Na Havaje je celo poslal svojo skupino za reševanje starih primerov, ki naj bi poskušala izbrskati karkoli obremenilnega o Obamovem rojstnem listu.

Arizonski recept

»Veliki ameriški domoljub«, kot je Trump v začetku meseca imenoval svojega prijatelja, je okrožje Maricopa stal milijone dolarjev odškodnin svojcem priprtih, ki so umrli v sumljivih okoliščinah. Njegovo zaničevanje človekovih pravic so najbolj občutili latinosi, zapornike je vkoval v verige in jih oblekel v progasta oblačila, enkrat je svojo ječo celo imenoval »koncentracijsko taborišče«. Svojo moč pa je redno zlorabljal tudi za zastraševanje ljudi, ki so se mu postavili po robu.

Nekdanji zvezni tožilec v Arizoni Paul Charlton je za Washington Post dejal, da je pomilostitev nagrajevanje rasističnega obnašanja policistov: »To je zloraba predsedniške moči, gre za krivico in veliko pove o predsednikovem nespoštovanju človekovih pravic.« Odločitev je razgrela tudi aktiviste, ki so na volitvah pomagali spodžagati šerifa. »Ko smo začeli boj proti Arpaiu, je bil najbolj priljubljen uradnik v Arizoni, podpiralo ga je več kot 70 odstotkov volivcev,« je dejal Carlos Garcia, vodja skupine Puente, ki brani človekove pravice. »Odšli smo na ceste, zbrali pričevanja, spodbudili ljudi, da so odšli na volitve. Tako se bomo zdaj borili proti Trumpu,« je napovedal.

Njegova grožnja ni iz trte izvita. Bela hiša je poskušala novico o pomilostitvi v petek skriti pred javnostjo, saj je bila vsa pozornost usmerjena v orkan Harvey, ki je drvel proti Teksasu. Toda demokrati so nemudoma planili in tako kot senatorka Dianne Feinstein dejali, da gre za »sramotno nespoštovanje prava v tej državi«. Trump jim je podaril izjemno orožje, s katerim bodo latino volivce prihodnje leto prepričevali, naj ne podprejo republikanskih kandidatov za kongres. Uporabili ga bodo tudi leta 2020, saj je predsednik že jeseni v Arizoni zmagal za kar 3,5 odstotka. »Raje bi videl, da bi predsednik spoštoval sodni proces in pustil, da steče do konca,« je sporočil republikanski senator iz Arizone Jeff Flake.

Ta bo prihodnje leto branil svoj stolček, toda Trump se je že javno obrnil proti njemu, kar je med njegovimi zavezniki v republikanski stranki Arizone povzročilo zmedo, koga naj podprejo. Drugi senator Arizone John McCain, prav tako republikanec in prav tako tarča predsednika, je bil bolj odločen. »Predsednik ima pravico do pomilostitve, toda s tem spodkopava svoja zagotovila, da spoštuje pravo, saj Arpaio ni pokazal obžalovanja za svoja dejanja,« meni McCain, ki se bojuje z agresivnim možganskim rakom, pred tedni pa je poskrbel za dramatičen padec republikanske zdravstvene protireforme.

Odžagani Gorka

Nejevoljni niso samo desničarji iz Arizone, tudi republikanski vodja poslanskega doma Paul Ryan je sporočil, da se ne strinja s predsednikovo odločitvijo, saj imajo policisti »še posebno dolžnost, da spoštujejo pravice vsakogar v ZDA«. Tako se le še povečuje razkorak med predsednikom in republikanskim vodstvom kongresa, saj ima Trump hudo ohlajene odnose tudi s prvim senatorjem desnice Mitchem McConnellom, oba pa sta tarča predsednikovih napadov po družbenem omrežju twitter. Resnično zadovoljno je le trdo jedro Trumpovih volivcev, ki podpira ostro politiko priseljevanja.

Teh za zdaj ni zmotila niti čistka nacionalistov v Beli hiši, po strategu Stevu Bannonu je odšel tudi sporni svetovalec za boj proti terorizmu Sebastian Gorka. Sporočilo o njegovem odhodu je bilo del petkovega večernega paketa novic, prekritih z orkanom, pri čemer se svetovalec in vladni predstavniki niso strinjali, ali je dal odpoved ali so mu pokazali vrata. V vsakem primeru se zdi, da gre za del čistilne akcije generala Johna Kellyja, ki kot novi vodja osebja poskuša uvesti red v Beli hiši. Pri čemer ima daleč največ težav z njenim vrhom.