Trump rožlja z jedrskim orožjem

Prihodnji ameriški predsednik napoveduje prihodnost sveta prek twitterja.

Objavljeno
23. december 2016 22.12
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Skoraj štiriurna tiskovna konferenca in 140 znakov dolgo sporočilo sta zadnja napoved o tem, kakšni bodo odnosi med Rusijo in ZDA v času prihodnjega ameriškega predsednika. Donald Trump je osupnil javnost z napovedjo nove jedrske oboroževalne tekme, Vladimir Putin pa je na svojem maratonu samo odmahnil.

Ameriški mediji so Trumpove delfske napovedi v 140 znakih že poimenovali »twitterska diplomacija« in se počasi navajajo na njegovo nepredvidljivost. Toda četrtkova izjava, da morajo ZDA »okrepiti in razširiti svoje jedrske zmogljivosti«, je sprožila val nelagodja po svetu in osupnila ameriške komentatorje, presenečeni so bili celo na konservativni televizijski mreži Fox News. Prve razlage so videle vzrok v odzivu na Putinovo sredino napoved o krepitvi ruske jedrske oborožitve, tako da bodo lahko »prebila vse sedanje in prihodnje protiraketne obrambne sisteme«.



Strokovnjaki so nemudoma opozorili, da politika o jedrski oborožitvi zahteva pikolovsko natančno izražanje, ki zaveznikom in nasprotnikom ne daje dvoumnih sporočil. Četrtkov tvit je vse prej kot to, saj ga je mogoče razlagati poljubno, od napovedi nove oboroževalne tekme do nadaljevanja politike predsednika Baracka Obame. Ta si je vse od prihoda v Belo hišo prizadeval za omejevanje jedrske oborožitve, a hkrati odobril 1000 milijard dolarjev vreden program modernizacije obstoječega ameriškega jedrskega arzenala.

Objava čestitke

Člani Trumpove ekipe so poskušali osmisliti besede svojega šefa, ta pa je včeraj zjutraj v pogovoru za televizijsko mrežo MSNBC oznanil, da »naj se le začne oboroževalna tekma, saj jih bomo prekosili v vsakem pogledu«. Prihodnji tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je to poskušal preobrniti v razlago, da bo prihodnji predsednik »naredil vse, kar je treba, da zaščiti ZDA« in da »ničesar ne bo umaknil z mize«. Trump je med kampanjo dejal, da ne more izključiti uporabe jedrskega orožja, čeprav je to »grozljiva možnost«.

Putin je v Moskvi hitro dejal, da morebitna oboroževalna tekma ne bo ruska krivda, a hkrati priznal, da si Rusija ne more privoščiti takšnega merjenja moči z državo, ki ima skoraj desetkrat večji vojaški proračun. Ne nazadnje je zadnja oboroževalna tekma sesula sovjetski imperij in ustoličila ZDA kot edino vojaško supersilo. Toda Trump je na videz ostre besede proti Moskvi včeraj hitro uravnotežil z nenavadno javno objavo božične čestitke, ki jo je dobil iz Kremlja.

V njej si je ruski predsednik zaželel, da bi Trumpove ZDA in njegova Rusija »s konstruktivnim in stvarnim pristopom naredili resnične korake k obnovi dvostranskega sodelovanja« ter »dvignili sodelovanje držav na mednarodnem prizorišču na kakovostno novo raven«. Putin je o »normalizaciji odnosov« govoril tudi na svojem maratonu z novinarji, potem ko je tiskovni predstavnik Kremlja dan prej oznanil, da so pogovori z ZDA ta hip zamrznjeni, na ameriškem zunanjem ministrstvu pa so to zanikali.

Putin zmagovalec

Ruski predsednik ni skrival prezira do Obame in njegove nesojene naslednice Hillary Clinton. Medtem ko ga novinarji na kremeljski ideološki liniji častijo kot prodornega analitika, se je po besedah rusko-ameriške novinarke Maše Gessen vedel kot »nekdo, ki je pravkar zmagal na ameriških volitvah«. Vse ameriške obveščevalne službe se namreč strinjajo, da so v strežnike demokratske stranke vdrli ruski napadalci pod okriljem vlade v Moskvi, zdaj tudi zvezna policija FBI tako kot Cia trdi, da so s tem hoteli pomagati Trumpu. Kongresniki in senatorji iz obeh polov zahtevajo preiskavo, v časniku The Nation pa so opozorili, da morajo obveščevalci razkriti dokaze za svoje obtožbe, če želijo resno razpravo, ne pa potiskanja držav v novo hladno vojno.

Na vmešavanje v volitve – a ruske, ne ameriške – kaže analiza treh ruskih statistikov, Dmitrija Kobaka, Sergeja Špilkina in Maksima Pščeničnikova. Na zadnjih sedmih volitvah so namreč zaznali nesorazmerno veliko volilnih okrajev, v katerih je bil delež zmagovalca večkratnik števila pet ali deset. To naj bi kazalo, da so volilne skrinjice napolnili na očiten način. Odnosi med Rusijo in ZDA tako spominjajo na staro šalo iz sovjetskih časov, ko se Američan hvali Rusu, da se pri njih lahko norčujejo iz ameriškega predsednika, Rus pa mu odgovori: »Pri nas tudi.« Le da se nova različica glasi, da Putin prenareja volilne rezultate, Američan pa odgovori: »Pri nas tudi.«