Tiskane izdaje
Theresa May je v ZDA pripotovala z bolj ali manj jasnimi nameni. Velik del ambicij, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz EU, temelji na vzdrževanju tesnih političnih in gospodarskih odnosov z največjo britansko zaveznico. Z Donaldom Trumpom v Beli hiši utegne biti to nekoliko lažje.
Natanko teden dni po svoji inavguraciji bo novi ameriški predsednik v Washingtonu gostil britansko premierko. Za Donalda Trumpa bo to prvo uradno srečanje z voditeljem kake države in bo, tako kot vse njegove poteze v zadnjem tednu, deležno izjemnega zanimanja in pozornosti. Obisk bo verjetno ponudil vsaj nekaj odgovorov na ugibanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in odnosov z zavezniki.
Trump si od zmage na volitvah ni uspel ustvariti veliko novih prijateljev na Zahodu, njegov odklonilen odnos do severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije je brez precedensa v ameriški povojni zgodovini. Ena redkih držav, o katerih je govoril pozitivno, je bilo Združeno kraljestvo. V govorih in intervjujih je pokazal, da politično dogajanje na Otoku razume kot nekakšen podaljšek svoje revolucije. Zmago na predsedniških volitvah je opisal kot »petkratni brexit«.
Nekaj več
Za predsednikovo afiniteto do nekdanje kolonialne sile po vsej verjetnosti ne stojijo le politični, ampak tudi bolj osebni razlogi: Trumpova mati, denimo, je bila po rodu Škotinja, na njeno domovino ga vežejo številni poslovni interesi. Ena od prvih stvari, ki jih je Trump storil po selitvi v Belo hišo, je bila povezana z Britanijo. V ovalno pisarno je znova postavil doprsni kip dvakratnega britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla, ki ga je umaknil njegov predhodnik. Churchill je leta 1946 kot prvi uporabil izraz »posebni odnosi«, ko je opisoval pomen partnerstva med dvema velesilama. Posebni odnosi so bili močno izraženi v obdobju hladne vojne, bistveno bolj negativen prizvok pa so dobili v času vojne proti terorju.
Za manjšega od partnerjev so vedno pomenili nekaj več, kar je postalo še posebno očitno v času predsednikovanja Baracka Obame. Ta je Britancem ob različnih priložnostih, nazadnje pred odhodom na svojo poslovilno turnejo po Evropi, dal jasno vedeti, da so v boju z Nemčijo izgubili mesto najpomembnejše ameriške zaveznice na stari celini. Posegel je tudi v razpravo o brexitu. Obama je britanskim volivcem svetoval, naj glasujejo proti izstopu iz EU. Bolj ali manj jasen je bil, da bodo ZDA v tem primeru imele še manj časa in posluha za Britanijo, kot so ga imele doslej.
Razlike v pogledih njegovega naslednika ne bi mogla biti izrazitejše. »Brexit bo čudovita stvar ...«, izstop iz EU, ki je postala »le drugo poimenovanje za Nemčijo«, je bil »pametna odločitev«, je Trump v začetku meseca povedal v intervjuju za londonski Times in napovedal, da se zavzema za »hitro« sklenitev trgovinskega sporazuma med državama. »Ta bo korekten, dober za obe strani,« pravi predsednik, ki je Američanom med kampanjo obljubil umik iz »škodljivih« prostotrgovinskih dogovorov, svoje načrte pa začel uresničevati že v prvih dneh po inavguraciji.
Različni bregovi
Theresa May bo med obiskom v ZDA poskušala pokazati enako mero odločnosti, da zaščiti britanske interese. Njeno sporočilo se bo po pisanju Daily Telegrapha nanašalo na pomem vzpostavljanja samozavesti ene in druge države v času velikih izzivov ter posledično na obnavljanje posebnih odnosov. Ena od najtežjih nalog, ki čaka ministrsko predsednico, bo ohranjanje ideološke distance do ameriškega voditelja. Veliko njegovih stališč je diametralno nasprotnih tistim, ki jih zagovarja britanska vlada. Prosta trgovina, prihodnost EU in Nata, odnosi z Rusijo, izraelsko-palestinski spor, mučenje so samo nekatera od vprašanj, ki Thereso May in Donalda Trumpa postavljajo na različne bregove.
Predsednik od prijateljstva z britansko premierko vseeno pričakuje veliko. Menda jo opisuje kot svojo različičico Reaganove »Maggie«. Novi stanovalec Bele hiše za britansko vlado v poreferendumskem obdobju vsaj na prvi pogled predstavlja darilo z neba, ravno v času ko ga ta najbolj potrebuje. Toda njegova nepopularnost se lahko hitro spremeni v vir nelagodja in težav. Večina Britancev, med njimi mnogi zagovorniki brexita, je skeptičnih glede Trumpovih populističnih rešitev, kažejo javnomnenjske raziskave. Downing Street po pisanju Guardiana nad njim za zdaj še ni pripravljen obupati. Verjame v možnost korektnega, odraslega odnosa z novim ameriškim predsednikom.
