Tiskane izdaje
New York – Ameriški senatorji so po dolgotrajnih in ostrih zaslišanjih potrdili za novega zunanjega ministra nekdanjega prvega moža naftnega velikana ExxonMobil Rexa Tillersona. Pričakali so ga številni zunanjepolitični zapleti, ki jih je v komaj dveh tednih sprožil predsednik Donald Trump, ter obupano in zaskrbljeno diplomatsko osebje.
Senatorje z obeh političnih polov sta skrbela zlasti topel odnos med kandidatom za 69. zunanjega ministra in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter njegovo lobiranje proti sankcijam, ki so jih ZDA uvedle po ruski okupaciji Krima in spodbujanju državljanske vojne na vzhodu Ukrajine. Včeraj je ameriško finančno ministrstvo sporočilo, da ukinja del sankcij, ki je prepovedoval prodajo informacijske tehnologije ruski obveščevalni službi FSB. Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je sicer nemudoma zanikal, da bi to bilo ukinjanje sankcij, in označil ukrep za administrativno odločitev ministrstva.
Ruska previdnost
Prepoved je prejšnja vlada uvedla decembra kot kazen za vdore v e-poštni strežnik demokratske stranke, ki so ga po mnenju ameriške varnostno-obveščevalne službe izvedli ruski spletni napadalci po ukazu Kremlja. Ta naj bi hotel s tem pomagati Trumpu na predsedniških volitvah, zato so se demokratski kongresniki nemudoma odzvali z obtožbami, da nova oblast nagrajuje FSB za vmešavanje v volitve, kot je dejal kalifornijski poslanec Eric Swalwell, član odbora za nadzor nad delom obveščevalne agencije Cia. »Prihajajo volitve v Franciji in Nemčiji, pravkar smo jim olajšali delo,« je opozoril.
Tudi del republikancev na čelu z vplivnima senatorjema Johnom McCainom in Lindseyjem Grahamom ne samo da noče popuščanja, pač pa zahteva novo zaostritev ukrepov. Rusija se je včeraj navzven odzvala previdno. »Najprej moramo izvedeti, za kaj sploh gre,« je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov zavrnil prošnje za komentar. Previdni odzivi postajajo nov način delovanja svetovne diplomacije, ko ima opravka z novo ameriško oblastjo, posebej z nepredvidljivim predsednikom Donaldom Trumpom. Neimenovani evropski diplomat naj bi za ameriške medije dejal, da so predsednikovi telefonski klici »klovnovski šov«, resni pogovori naj bi potekali na nižjih ravneh. Toda Trump je v dveh tednih kljub temu dodobra pretresel ameriško zunanjo politiko.
Avstralski izbruh
Prek Washington Posta je pricurljal v javnost grob telefonski pogovor Trumpa z avstralskim premierom Malcolmom Turnbullom. Klic je potekal prejšnji teden, ameriškega predsednika pa naj bi ujezil dogovor, ki ga je Avstralija sklenila z ZDA v času Baracka Obame in po katerem naj bi sprejele polovico od 2500 beguncev iz avstralskih begunskih centrov. Avstralskega premiera naj bi med klicem s povzdignjenim glasom obtožil, da mu želi poslati »naslednjega bostonskega bombaša«, pogovor, ki naj bi trajal eno uro, pa prekinil po 25 minutah. Turnbull pogovora ni hotel komentirati in je zagotovil, da je odnos med državama, ki veljata za tesni zaveznici, »zelo dober«.
Trump ni bil tako zadržan. Najprej je v sredo prek twitterja sporočil podpornikom, da »bom proučil ta bedasti sporazum«. Na včerajšnjem molilnem zajtrku pa je dejal: »[...] nič ne skrbite. Klici so neizprosni, morajo biti neizprosni. Kajti vse države na svetu nas izkoriščajo.«
Priložnost je izrabil še za napad na Arnolda Schwarzeneggerja, ki zdaj vodi resničnostni šov Vajenec: »Rad bi, da molimo za Arnolda in njegovo slabo gledanost, okej?« Nekdanji republikanski guverner Kalifornije mu je nemudoma odgovoril, da morata zamenjati službi, »vi prevzamete televizijo, ker ste takšen strokovnjak za gledanost, jaz pa prevzamem vašo službo, in ljudje bodo spet lahko mirno spali«.
Mehiški faloti
Mnogim krati spanec nabiranje oblakov na južni meji. Po poročanju tiskovne agencije AP naj bi bil podobno uspešen tudi telefonski pogovor z mehiškim predsednikom Enriquejem Peño Nietom. Trump naj bi mu dejal, da ima »tam spodaj kup falotov« in da ni naredil dovolj, da bi ustavil njihovo početje. »Mislim, da je vaša vojska prestrašena. Naša ni, zato jo bom morda poslal dol, da poskrbi zanje,« je AP navedla pogovor, ki naj bi ga povzeli po razkritem vladnem dokumentu.
Mehiški novinar Dolía Estévez je v poročilu zapisal, da naj bi bili »faloti« kriminalne združbe. Na mehiškem zunanjem ministrstvu, kjer imajo že brez domnevnih groženj o pošiljanju vojske dovolj težav z jezo Mehičanov na novega predsednika severne sosede, so poročanje zanikali ter dejali, da je to bil »konstruktiven pogovor«.
Opozorilo Iranu
Trump je včeraj začinil tudi opozorilo Iranu, ki ga je ameriški svet za nacionalno varnost izdal zaradi nedavnega preizkusa balistične rakete. Ta je v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta ZN številka 2231, Bela hiša pa je napovedala, da bodo ob nadaljevanju preizkusov ukrepali. Predsednik je včeraj večkrat poudaril, da »so na mizi vse opcije, tudi vojaški poseg«, prek twitterja pa znova označil jedrski sporazum mednarodne skupnosti s Teheranom za »grozen dogovor«.
Vse to kaže, kako težavno delo čaka Tillersona pri krmarjenju ameriške diplomacije. Že prvi dan ga je pričakala protestna izjava proti spornemu predsedniškemu ukazu o začasni ustavitvi sprejemanja beguncev in državljanov sedmih pretežno muslimanskih držav, ki jo je podpisalo več kot tisoč diplomatov in uslužbencev zunanjega ministrstva.
