Trump zaostruje ukrepe proti Pekingu

Evropska unija naj bi bila izvzeta iz carin na jeklo in aluminij.

Objavljeno
22. marec 2018 22.43
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Bela hiša je danes kaznovala Kitajsko z okoli 60 milijard dolarjev vrednimi uvoznimi dajatvami v sektorjih, v katerih naj bi si ta prisvajala intelektualno lastnino. Predsednik države je znova zagrozil, da so ZDA pripravljene na trgovinsko vojno, a je za zdaj iz nje izločil EU.

Donald Trump je danes podpisal ukaz o novih carinah in ob tem dejal, da mora Kitajska svoj trgovinski presežek z ZDA hitro »znižati za sto milijard dolarjev«, saj gre »za največji presežek katerekoli države v zgodovini sveta«, ki naj bi povzročil izgubo delovnih mest v ZDA. Po njegovih besedah bo nova trgovinska politika obogatila in okrepila državo, s čimer se večina ekonomistov ne strinja, iz Pekinga pa že prihajajo grožnje o »ustreznih protiukrepih«. Natančen obseg ameriških uvoznih dajatev naj bi v dveh tednih objavil urad ameriškega trgovinskega predstavnika, med možnimi tarčami je okoli 1300 izdelkov. Hkrati naj bi finančno ministrstvo pripravilo omejitve za kitajske naložbe v ZDA.

Bela hiša se je oprla na sedemmesečno preiskavo spornih taktik, s katerimi naj bi Peking poskušal premostiti svoj tehnološki zaostanek za ZDA. Te naj bi na eni strani obsegale zahteve za razkritje poslovnih skrivnosti v zameno za dostop na kitajski trg, na drugi pa načrtne spletne napade za krajo intelektualne lastnine. Ameriška industrijska združenja se strinjajo, da je treba obrzdati kitajsko agresivnost, toda »uvajanje obsežnih carin lahko sproži verižno reakcijo z negativnimi posledicami za ameriško gospodarstvo, saj bi lahko povračilni ukrepi zadušili izvoz ameriških kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev, poleg tega bodo povečali stroške za podjetja in potrošnike«. Predsednikovo vztrajanje pri nacionalistični trgovinski politiki in vse večja možnost trgovinskega spopada sta danes finančne trge obarvala rdeče.

Usmerjeno povračilo

Kitajski protiukrepi naj bi se osredotočili na zvezne države, ki so na volitvah podprle Donalda Trumpa, po pisanju državnega časnika Global Times naj bi bil na prvem mestu uvoz soje, kar bi prizadelo ameriške kmetovalce. Ti so lani na Kitajsko prodali za 14 milijard dolarjev stročnic, Trump pa je na predsedniških volitvah zmagal v vseh desetih zveznih državah z največjim pridelkom soje. Podobno velja za sirek, ki ga največ pridelajo v konservativnem Kansasu. V Boeingu se bojijo, da bi ameriški ukrepi tehtnico na drugem največjem trgu za letala nagnili na stran evropskega Airbusa. Omenjeni Global Times je že januarja, ko je Trump uvedel uvozne dajatve za kitajske sončne celice, pisal o državnem »uravnavanju obsega letalskih nakupov«. Tovarna boeingov 787 je v Trumpu naklonjeni Južni Karolini.

V Beli hiši najverjetneje stavijo na kitajsko zadržanost pri zaostrovanju, saj je njen izvoz v ZDA tako obsežen, da bi na kratek rok v trgovinskem spopadu potegnila krajši konec. Prav tako kot vzvod ne more uporabiti za 1200 milijard dolarjev ameriških dolžniških obveznic, ki jih ima v svoji lasti, čeprav v Pekingu razmišljajo o upočasnitvi nakupovanja ameriškega dolga. Igranje z njim bi vplivalo tudi na vrednost njihovih dolarskih deviznih rezerv. Po besedah Louisa Kuijsa, vodje azijskih trgov v analitičnem podjetju Oxford Economics, bo kitajski odziv »relativno zadržan«, poleg protestnih not bodo ameriška podjetja na Kitajskem tarča pritiska v obliki dodatnih inšpekcijskih pregledov ali počasnega odziva oblasti na njihove zahteve, s čimer bi Peking ohranil sloves podpornika globalizacije.

Evropska previdnost

Nekaj olajšanja v napeto trgovinsko ozračje je danes prineslo sporočilo ameriškega trgovinskega predstavnika Roberta Lighthizerja, ki je v senatu dejal, da bo ameriška vlada iz napovedanih uvoznih dajatev na jeklo in aluminij začasno izvzela Evropsko unijo, Avstralijo, Brazilijo in Južno Korejo. Že pred tem je Trump razglasil izjemo za sosedi Kanado in Mehiko, a to je pogojeval z njuno privolitvijo v ameriške zahteve pri pogajanju o novih pravilih v severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu Nafta. Morda so zaradi tega evropski voditelji novice iz ZDA sprejeli z zadržanim optimizmom in dejali, da bodo počakali na uradno sporočilo iz Washingtona. Evropska komisija je pred tem predlagala, da EU morebitne carine izpodbija pred Svetovno trgovinski organizacijo (WTO), ameriški predsednik pa je danes razglasil, da je organizacija, ki predstavlja temelje mednarodne trgovinske ureditve, »katastrofa za ZDA«, njene arbitraže pa »zelo nepravične«.