Tiskane izdaje
New York – Donald Trump je podaljšan konec tedna ob predsedniškem dnevu preživel z izlivanjem svoje nejevolje prek čivkov na družbenem omrežju twitter. Posebni preiskovalec Robert Mueller je nabiral nove priče v svoji ruski preiskavi.
Osrednja tema predsednikovih sporočil je ruska preiskava, potem ko je ministrstvo za pravosodje v petek predstavilo obtožnico proti trinajstim ruskim državljanom in trem podjetjem zaradi posega v predsedniške volitve. V treh dneh je od laži, da nikoli ni zanikal ruskega vpletanja v volitve, in celo napadov na televizijsko zvezdnico Oprah Winfrey prešel na obtoževanje svojega predhodnika Baracka Obama, da ni storil dovolj za širjenje kampanje Kremlja. Niti enkrat pa ni okrcal početje vlade v Moskvi. Obtožnica, ki jo je spisala ekipa posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, potrjuje lanske ugotovitve ameriških varnostnih in obveščevalnih agencij, da naj bi Moskva organizirala obsežno kampanjo, s katero so majali kampanjo demokratke Hillary Clinton in Američane spodbujali, naj volijo za Trumpa.
Ta zdaj trdi, da je njegova vlada veliko bolj ostra do vlade v Moskvi, kot je bila Obamova, čeprav v trinajstih mesecih ni naredila veliko, da bi preprečila nadaljevanje ruskih posegov, izognila se je celo uvedbi dodatnih sankcij, ki jih je kongres že potrdil. Zato pa je ustanovila komisijo (ta je medtem že prenehala delovati), ki naj bi preučevala volilne goljufije v ZDA, čeprav velika večina strokovnjakov trdi, da je teh zanemarljivo malo. Medtem iz zveznih držav prihajajo pritožbe, da zvezna vlada ne daje dovolj pomoči za zaščito jesenskih kongresnih volitev, čeprav je obveščevalni vrh države prejšnji teden na pričanju v kongresu znova opozoril, da ruska spletna kampanja še vedno poteka.
Odziv na Florido
Po poročanju New York Timesa so le uro strelskem napadu na srednjo šolo na Floridi spletni računi, ki naj bi jih nadzorovali ruski operativci, začeli bruhati podžigajoča sporočila o nadzoru orožja v ZDA, s katerimi so želeli poglobiti razkol v ameriški družbi ob enem najbolj politično žgočih vprašanj. »Ti spletni računi se skoraj sistematično osredotočajo na karkoli, kar deli Američane,« trdi Jonathon Morgan, vodja organizacije New Knowledge, ki preučuje spletne dezinformacijske kampanje. Karen North, ki na fakulteti za novinarstvo na Univerzi Južne Kalifornije predava o družbenih omrežjih, ugotavlja, da je cilj razgreti frustracije in jezo ter tako preprečiti racionalna razpravo o spornih političnih temah.
Po besedah demokratskega senatorja Marka Warnerja, člana odbora obveščevalno dejavnost, so imele ZDA več kot leto dni, da sprejmejo strategijo za odvračanje prihodnjih napadov, »toda na žalost menim, da še vedno nimamo obširnega načrta, čeprav se srečujemo z nenehnimi ruskimi poskusi spodkopavanja naših demokratičnih ustanov«. Thomas Donilon, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Obama, je včeraj dejal, da je Mueller opravil delo, ki bi ga morala vlada, in v 34-stranki obtožnici proti Rusom razgrnil znana dejstva o posegu v politični sistem. Sedanji predsednik raje v spletnih sporočilih napada svojega svetovalca H. R. McMasterja, ker je na varnostni konferenci v Münchnu dokaze o ruskem posegu označil za neizpodbitne. »General je pozabil omeniti, da je /…/ bila edina zarota med Rusi ter sprijeno H(illary) in demokrati,« je čivknil.
Nove priče
Po besedah nekdanjega zveznega tožilca Jeffreyja Cramerja predsednik ne prenaša trditev, da je k njegovi presenetljivi zmagi pripomoglo karkoli drugega kot odločitve med kampanjo. Jens David Ohlin s pravne fakultete univerze Cornell meni, da so Trumpa razsrdili v petek predstavljeni dokazi, da naj bi ruski agenti s posegom v volitve na skrivaj poskušali podpreti njegovo kampanjo. Čeprav njihov vpliv na izid volitev ni jasen, je tudi Ohlin prepričan, da obtožnica za Trumpa pomeni »ne samo spodkopavanje legitimnosti volitev, temveč tudi njegovega predsedovanja«.
Toda Mueller še zdaleč ni končal svojega dela. Konec tedna je prišlo na dan, da je Rick Gates, nekdanji pomočnik vodje volilne kampanje, priznal krivdo za pranje denarja in davčne goljufije ter bo postal priča v preiskavi, v zameno pa naj bi dobil milejšo kazen (menda okoli 18 mesecev zapora). Pravni strokovnjaki so prepričani, da bo pričal proti svojemu nekdanjemu šefu, lobistu Paulu Manafortu, ki je nekaj časa vodil Trumpovo kampanjo. Včeraj je prišlo na dan, da je posebni preiskovalec vložil obtožnico tudi proti odvetniku Alexu Van der Zwaanu, ki je v Londonu delal za znano ameriško odvetniško podjetje. Bremeni ga laganja o svojem sodelovanju z Gatesom, ko so skupaj z Manafortom delali za nekdanjega proruskega predsednika Ukrajine.
Čeprav gre za posle, ki so potekali pred Trumpovo kampanjo, je Van Der Zwaan zet ruskega oligarha Germana Kana, ki ima tesne vezi s Kremljem. Kan je lastnik družbe Skupina Alfa, največje ruske finančne in industrijske vlagateljice, ter partner v banki Alfa Bank, ki jo preiskuje zvezna policija FBI, nastopa pa tudi v razvpitem dosjeju britanskega obveščevalca Christopherja Steela o Trumpu.
