Trumpov veliki balon »največje kupčije«

New York – Ameriški predsednik je v osrednjem nagovoru v sveti deželi poudaril zavezanost ­iskanju miru med Izraelci in Palestinci. Toda razen dobrih namenov ni razkril podrobnosti, kako najti sveti­ gral, ki so ga številni njegovi predhodniki zaman iskali. Ob vljudnem kimanju je pustil za sabo nedotaknjen zid dvoma.

Donald Trump je v Jeruzalemu polaskal tako gostitelju, predsedniku izraelske vlade Benjaminu Netanjahuju, kot palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu, s katerim se je srečal v Betlehemu. Po njegovih besedah sta oba pripravljena na mirovni sporazum, kar ni ravno skladno z ocenami bližnjevzhodnih analitikov. V govoru so manjkale številne pomembne teme, niti enkrat ni omenil palestinske države, pred tedni je namreč že odtaval z doslej jasne ameriške podpore ustanovitvi dveh držav kot edini poti do rešitve izraelsko-palestinskega spora. Prav tako se je izognil spornim obljubam, da bodo ZDA preselile veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar bi zagotovo razburilo muslimanski svet.

»Doseči mir ne bo lahko. To je vsem jasno. Obe strani čakajo težke odločitve. Toda z odločnostjo, sprejemanjem sporazumov in prepričanjem, da je mir mogoč, lahko Izraelci in Palestinci sklenejo dogovor,« je poskusil Trump vliti optimizem. Soavtor knjige The Art of the Deal (Umetnost kupčije) je od prevzema oblasti pogosto omenjal namen doseči to »največjo kupčijo«, toda želja ne temelji na jasni strategiji. Nalogo je zaupal zetu in višjemu svetovalcu v Beli hiši Jaredu Kushnerju, nekdanji pravnik v njegovem nepremičninskem imperiju Jason Greenblatt pa je prevzel vsakodnevno komuniciranje z voditelji v regiji pri reševanju umazanih podrobnosti morebitnega sporazuma.

Nerešena vprašanja

Zadnji mirovni pogovori so potekali v času nekdanjega zunanjega ministra Johna Kerryja, a so aprila 2014 izdihnili po letu brezplodnih pogajanj. Tako Netanjahu kot Abas sta tudi tokrat nemudoma pomahala z oljčno vejico miru, toda oba se soočata z domačimi političnimi težavami, ki omejujejo njuno zmožnost sklepanja velikih kompromisov. Netanjahu se sooča s skrajno nacionalistično desnico, ki nasprotuje ustanovitvi palestinske države na zasedenih ozemljih z izraelskimi naselji. Abasova stranka Fatah bije oster boj z islamističnim gibanjem Hamas, ki je prevzelo oblast v Gazi, podpora ji pada tudi na Zahodnem bregu, delitev pa še slavi palestinsko pogajalsko moč.

Ob večanju prepada med suniti in šiiti znotraj muslimanskega sveta so pretežno sunitske arabske države vse bolj pripravljene normalizirati odnose z židovsko državo in usmeriti pozornost proti Iranu. Toda tako kot Trumpovo hitenje mimo pomembnih podrobnosti ni uspešno v domači politiki, tudi »največja kupčija« ne bo mogoča brez podrobnosti, kot so status Jeruzalema, izraelska naselja na zasedenih ozemljih, potek meje in usoda beguncev. Ob njih so se razbile pobude vseh njegovih predhodnikov, predsednik, ki je med drugim dejal, da »muslimani sovražijo Zahod«, pa za zdaj ni zbudil zaupanja Palestincev.

Včeraj je na zasedenem Zahodnem bregu preživel le dobro uro, medtem ko ga z Netanjahujem povezuje prisrčno laskanje. V Izraelskem muzeju mu je med drugimi gosti ploskal ameriški milijarder Sheldon Adelson, ki s svojim denarjem oblikuje politiko tako v Izraelu kot ZDA. Če je Trump začel kampanjo z obljubami, da bo v izraelsko-palestinskem sporu »nevtralen«, je po za 26,5 milijona dolarjev Adelsonovih donacij prišla zamisel, da bi ameriško veleposlaništvo preselil v Jeruzalem.

Soočenje nasprotij

Ob kopičenju domačih težav, s katerimi se sooča njegova še vedno mlada vlada (včeraj objavljen predsednikov proračunski predlog z gromozanskimi rezi so pospremili naslovi »Udarec za revne in invalide«), je prva pot v tujino kljub vsemu doslej velik uspeh. Razlog je preprost, vedno nepredvidljivi predsednik namreč ni zašel s scenarija in sprožil kakšnega novega škandala. Morda bo priložnost današnje srečanje s papežem ­Frančiškom.

Napihnjenega nekdanjega zvezdnika resničnostne televizije ter poudarjeno skromnega svetega očeta povezuje nagnjenost k spontanim odzivom. Toda če drugi zaradi tega žanje občudovanje, prvega potiskajo v čedalje večje težave. Njuni pogledi na priseljevanje, podnebne spremembe in gospodarsko politiko se močno razlikujejo, Trump pa verjetno še ni pozabil na Frančiškove znamenite besede, da »kdor razmišlja samo o gradnji zidov, ne pa o gradnji mostov, ni kristjan«.