Trumpov zid: Proračunsko zaostrovanje pred stodnevnico

Kongres ima do petka čas, da prepreči ustavitev delovanja ameriške vlade.

Objavljeno
25. april 2017 00.24
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Celo po nič nas ne sme presenetiti merilih­ Donalda Trumpa se ta teden­ so­očamo z nenavadno simboliko­ – novi ameriški vladi­ grozi, da bo morala v soboto, na svoj stoti dan delovanja, zapreti vrata. Kongres mora do petka podaljšati njeno financiranje. Ob zahtevah Bele hiše se to zdi težaven cilj, največja ovira je – zid.

Trump je pred prihodom v Belo hišo velikopotezno oznanil »stodnevni načrt kako narediti Ameriko spet veliko«, toda od velikih napovedi ni ostalo skoraj nič. Poskus strožjega pregleda priseljencev se je ob ogorčenju polovice ZDA in precejšnjega dela sveta nad »muslimansko prepovedjo« končal s posegi zveznih sodišč, ki so ustavila izvajanje obeh predsedniških ukazov. Poskus razgradnje zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame je razkril globoka nesoglasja v republikanski stranki, izsuševanje »močvirja washingtonske korupcije« se ni niti začelo, medtem ko se kopičijo obtožbe o ne­etičnem delovanju družine Trump. Predsednik bo poskusil jutri rešiti, kar se da, z »velikim oznanilom« o »mogočnem znižanju davkov« za posameznike in podjetja.

Toda analitiki ne pričakujejo resne davčne reforme, saj je finančni minister Steve Mnuchin dejal, da bi to lahko najprej predstavili avgusta, a takoj dodal, da je to zelo ambiciozen urnik in bo predstavitev »prav lahko zdrsnila na kasnejši del leta«. Poleg tega propad posega v zdravstveno zakonodajo pomeni, da še vedno velja okoli 1000 milijard vredna proračunska obveznost, kar pušča malo manevrskega prostora pri ustvarjanju novih davčnih pravil, še posebej ob prizadevanjih konservativnega krila republikanske stranke za klestenje porabe in čim bolj uravnotežen proračun. Za desnico je neprijetno tudi Trumpovo skrivanje davčnih napovedi, saj bi lahko jutrišnje oznanilo pomenilo, da predsednik sebi in svoji družini niža davke, kar bi še poudarilo konflikt interesov.

Denar za zid

Trump je za ta teden napovedal tudi nov poskus reforme zdrav­stvenega programa Obamacare, toda nalaganje novih zalogajev na že tako prenatrpan kongresni krožnik je bolj seznam želja kot uresničljiva možnost. Vodja poslanskega spodnjega doma Paul Ryan je dal jasno vedeti, da ima sprejetje zakona o financiranju vlade prednost pred vsem drugim, saj se bo dosedanji izteklo v petek ob polnoči. »Sprejeli bomo dogovor, ki ga bova s predsednikom lahko podprla,« je napovedal prvi med republikanskimi poslanci, toda tudi to se za zdaj zdi bolj pobožna želja. Ob skrajnih proračunskih jastrebih v lastni stranki, ki nasprotujejo vsakršnemu povečevanju porabe, republikansko vodstvo potrebuje sodelovanje demokratov, kar velja zlasti v senatu, kjer poleg svojih 52 potrebujejo vsaj še osem demokratskih senatorjev za 60 glasov podpore.

Demokratom seveda ne pride na misel, da bi podprli republikanske načrte, denimo o odtegovanju potrebnih proračunskih sredstev za program Obamacare, ali podobno finančno izstradanje organizacije Planned Parenthood, ki skrbi za zdravje žensk in med drugim izvaja prekinitve nosečnosti. Osrednja točka nesoglasja je Trumpov ­znameniti zid na južni meji. Tega naj bi plačala Mehika, toda ker južni sosedje ne kažejo priprav­ljenosti na takšne projekte, Bela hiša za začetek gradnje potrebuje finančno odobritev kongresa. Ves konec tedna so prihajali signali, da bo Trump vztrajal pri tem, čeprav je vodja njegovega osebja Reince Priebus dopustil možnost, da kongres nameni denar tudi za »obmejno varnost« in ne izrecno za zid.

Možnost veta

Priebus ni hotel razpravljati, ali je predsednik pripravljen uporabiti veto, je pa namignil na to možnost direktor za proračun Mick ­Mulvaney. Trump se je medtem usmeril na običajno ofenzivo prek twitterja in prepričeval volivce, da bo zid ustavil trgovanje z mamili in prihode članov razvpite kriminalne organizacije MS13. Včeraj je ­nadaljeval pritiske in zapisal, da brez zidu »razmere z drogami NIKOLI ne bodo rešene, kot bi morale biti [poudarek je Trumpov]«. Demokrati odločno ponavljajo, da ne bodo podprli ničesar, kar bi ­omogočilo začetek gradnje ­razvpite obmejne ovire, ob tem pa ves čas poudarjajo, da je za delovanje vlade po petku odgovorna desnica.

Trump pritiska na politične nasprotnike s pogojevanjem plačil za Obamacare v zameno za zid, toda tako Nancy Pelosi v poslanskem domu kot Chuck Schumer v senatu sta že zavrnila takšno trgovanje. Pri tem demokrata računata, da bo javnost za morebiten zastoj v delu vlade krivila predsednika, še posebej, ker se je kongres že bližal dogovoru, preden je Bela hiša posegla v pogajanje z zahtevo po zidu.

Tudi na desnici ni pripravljenosti na zaostrovanje, še posebej, ker že dosedanje ustavitve dela vlade niso koristile stranki. Še težje bodo pojasnili, kako se to lahko zgodi, ko obvladujejo Belo hišo in oba domova kongresa. Tako se zdi realna možnost, da bodo do petka sprejeli začasno, morda le nekajdnevno podaljšanje delovanja vlade in si tako kupili več časa za pogajanja. Trump bo svojo stodnevnico ­zaznamoval praznih rok.