Tiskane izdaje
Ljubljana, Washington, Bruselj – Ameriški predsednik Donald Trump je kljub nasvetom njegovih glavnih gospodarskih svetovalcev v četrtek napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in desetodstotne carine na uvoz aluminija v ZDA, kar je povzročilo opazen padec borznih indeksov in grožnje s povračilnimi ukrepi iz tujine.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Morebitna uvedba carin na vso jeklo bi prizadela izvoznika v ZDA Slovensko industrijo jekla (SIJ). Ameriški protekcionizem pa bi krepko lahko občutila tudi ostala podjetja, saj bi se po besedah Marjana Mačkoška v Evropi pojavilo jeklo, sicer namenjeno v ZDA, kar bi povzročilo cenovne pretrese.
Slovenija v ZDA proda za 85 milijonov evrov jekla in aluminija. Odvisno je, na katere skupine izdelkov bi ZDA uvedla carine. Če bi na vso jeklo, tudi na specialna jekla, bi Trumpov protekcionizem med slovenskimi podjetji najbolj udaril po skupino SIJ. Njene družbe so v prvih šestih mesecih lani tam ustvarile devet odstotkov izvoza oziroma 30 milijonov evrov prihodkov.
Skupina Impol na trgu ZDA ustvari 1,5 odstotka prodaje oziroma več kot deset milijonov evrov. »Naš interes je, da ta trg še v prihodnje razvijamo, vendar pa za nas izpad prodaje na tem segmentu ne bi bil poguben. Kot izvozno podjetje smo odvisni od razmer v svetovni gospodarski politiki. Vsekakor si na tem področju ne želimo dodatnih pretresov,« so dejali v Impolu. Štore Steel pa so na ameriškem trgu le simbolično prisotni in Trumpov ukrep na njih neposredno ne bo vplival, je pojasnil svetovalec uprave Štore Steel Marjan Mačkošek.
Če se bo napovedani ameriški ukrep udejanjil, bo morala Evropa zelo hitro sprejeti protiukrepe, bistveno hitreje kot doslej, je dodal Mačkošek. »To bi pomenilo trgovinsko vojno. Vendar je ZDA treba dati jasno vedeti, da Evropa tega ne bo mirno gledala in da druge stvari, ki nas povezujejo tega ne bodo odtehtale. To ni partnerski odnos, ampak kolonijalni pristop.«
Opozoril je namreč, da bo jeklo, ki bi bilo sicer namenjeno na ameriški trg, končalo v Evropi: »To bi v Evropi povzročilo težave. Predvsem pri bolj konvencionalnih jeklih; pri pločevini, konstrukcijskih profilih, betonskem jeklu, kar Kitajci precej izvažajo v ZDA. To jeklo bi v Evropi povzročil cenovni pretres, saj se bo pojavil višek.«
»Hitro, trdo, sorazmerno«
Jeklarstvo je tradicionalno močna panoga na stari celini. Sama evropska integracija je po vojni nastala kot skupnost za premog in jeklo. Po statistikah nemške vlade jeklarstvo v Evropi zaposluje 320.000 ljudi, proizvodnja poteka v 500 krajih v 22 članicah, leta 2016 je bilo ustvarjenih za 170 milijard evrov prometa. »Z enega dneva na naslednji, bo izvoz jekla iz EU v ZDA, ki je lani znašal 5 milijonov ton, močno prizadet,« je ocenil prvi mož evropskega jeklarskega združenja Eurofer Axel Eggert. Evropski proizvajalci se bojijo težav na trgu, saj so na globalni ravni presežne jeklarske zmogljivosti.
Od evropske komisije pričakujejo, da bo obvarovala interese evropske industrije in delovna mesta. »EU ne sme dovoliti, da bi njen najpomembnejši politični zaveznik uničil zmerno okrevanje naše industrije v lanskem letu,« je opozoril Egger. Evropska komisija napoveduje »hiter, trd in sorazmeren« odziv, ki bo skladen s pravili WTO. O protiukrepih, ki bodo sledili sprejetju ameriške odločitve, bo v sredo prihodnji teden razpravljal kolegij evropske komisije. Washingtonu očitajo protekcionizem, s katerim se bodo ZDA izolirale in ne bodo ustvarjale delovnih mest.
»Ne bomo sedeli nedelavno, ko je naša industrija prizadeta z nepoštenimi ukrepi, ki ogrožajo na tisoče delovnih mest v Evropi,« je bilo takojšnje sporočilo predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja po objavi Trumpove namere. EU je načelna zagovornice »svobodne in poštene trgovine«. V evropski komisiji opozarjajo na nevarnost učinka domin po ameriški uveljavitvi carin. Posebno kočljivo je, da Trump želi ščiti domačo industrijo z neutemeljenim sklicevanjem na nacionalno varnost.
Položaj ocenjujejo s precejšnjo mero samozavesti, saj da so se na tak scenarij, ki ga je Trump že dolgo napovedoval, dobro pripravili. Ob sprejetju protiukrepov bodo spremljali položaj na trg in v primeru hitrega skoka uvoza jekla (dampinškega iz Kitajske) bodo sprejeli odločitve za stabilizacijo razmer. V sodelovanju z drugimi partnerji bodo opravili še posvetovanja z ZDA v okviru WTO. Unija že od začetka Trumpovega obdobja pospešeno sklepa prostotrgovinske in partnerske sporazume z drugimi deli sveta. V zadnjem obdobju največ dela z Mehiko in Mercosurjem.
Po logiki Bruslja protekcionizem ne more biti odgovor na težave v jeklarskem sektorju, kakršna je prevelika proizvodnja na Kitajskem.
Že nekaj tednov se ugiba, da bi evropski protiukrepi med drugim udarili po ameriških proizvajalci motorjev Harley-Davidson in viskija bourbon.
Pretres na finančnih trgih
Dow Jones si je komajda malo opomogel po neprevidnih ali namernih izjavah novega predsednika centralne banke Federal Reserve Jeroma Powella glede obrestnih mer. Po Trumpovi nepričakovani izjavi je zgrmel za več kot 500 točk, nato pa si je malo opomogel in dan sklenil 420 točk nižje.
Trumpova napoved je povzročila padec borznih indeksov. Foto: Eduardo Munoz Alvarez/Getty Images/AFP
Padli so tudi drugi indeksi, pri čemer tokrat ni bilo nobene skrivnosti. Strah pred trgovinskimi vojnami je presegel borzne špekulacije, saj gre za veliko bolj resno zadevo, kot je iskanje borznega dna po veliki rasti. Delnice industrije jekla in aluminija iz ZDA so se sicer pričakovano podražile.
Odločitev o carinah je bila, tako kot je že običaj v Trumpovi vladi, sprejeta kaotično in menda v 24 urah pred objavo. Predsedniku sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Garyju Cohnu je skupaj z državnim sekretarjem Rexom Tillersonom, obrambnim ministrom Jamesom Mattisom in svetovalcem za nacionalno varnost Herbertom McMasterjem najprej uspelo Trumpa prepričati, da tega ne stori.
Tako je vsaj mislil, vendar sta bila minister za trgovino Wilbur Ross in trgovinski predstavnik ZDA Robert Lighthizer uspešnejša. Trump se je v četrtek srečal s predstavniki industrije jekla in aluminija in je kljub obljubi Cohnu, da ne bo omenjal carin, storil natanko to.
Trump se je prepričal, da je zaščita ameriške industrije jekla in aluminija v nacionalnem interesu, saj, kot je dejal, se država, ki tega nima, ne more iti vojne.
Foto: Vincent Kessler/Reuters
Cohn, ki je bil pripravljen na odstop že lani poleti, ko je Trump našel pohvalne besede za desničarske rasiste, menda zdaj resno načrtuje odhod. Nekdanji finančnik Wall Streeta in newyorški demokrat je vztrajal pri Trumpu tudi zato, da ga prepriča proti trgovinskim vojnam.
Ostri odzivi in grožnje s povračilnimi ukrepi iz tujine
Njegov možni naslednik, analitik Larry Kudlow, je bil oster do Trumpa. »To bo dvignilo cene jekla za podjetja in potrošnike, prizadeti bodo milijoni, zato da bo nekaj olajšanja za 140.000 ljudi v jeklarski industriji. A res želiš prizadeti kupce avtomobilov?« je Trumpa vprašal Kudlow.
Analitiki pri Capital Economics opozarjajo, da carine tvegajo zaradi maščevanja drugim državam in Kitajska menda zdaj resno razmišlja o kazenskih carinah na ameriški kmetijski izvoz. Analitiki banke Barclays menijo, da takojšnjih posledic ne bo, saj jeklo in aluminij predstavljata le okoli dva odstotka celotnega ameriškega uvoza. Vendar pa bodo posledice po povračilnih ukrepih tujine.
Infografika: Delo
Zunanja ministrica Kanade Chrystia Freeland je spomnila, da njena država kupi več kot polovico vsega ameriškega izvoza jekla, vsake omejitve kanadskega izvoza jekla pa bodo popolnoma nesprejemljive. »Če bodo uvedene carine na kanadsko jeklo in aluminij, bomo odgovorili za zaščito naših trgovinskih interesov in delavcev,« je zagotovila.
Predsednik japonskega Informacijskega centra za jeklo Tadaki Jamaguči je ameriške carine označil za nespametne in naivne, ker bodo neizogibno sledili povračilni ukrepi zaveznic ZDA, kar bo na koncu škodilo Američanom.
Izjemno razburjeni so bili tokrat celo analitiki televizije Fox News, ki Trumpa podpira pri vseh odločitvah, predsednika pa so kritizirali tudi njegovi kongresni republikanci. Republikanska stranka je bila včasih za prosto trgovino.
»Carine ne bodo dosegle ničesar drugega, kot izkrivile trgovino in vodile k izgubi delovnih mest,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal avstralski minister za trgovino Steven Ciobo. Posvaril je pred tem, da bi utegnile preostale države sprejeti povračilne ukrepe. »To ni v interesu nikogar,« je dejal v Sydneyju.
ZDA največ jekla uvozijo iz Kanade, Brazilije in Južne Koreje. Zaskrbljeni so tudi na Kitajskem, ki je največja proizvajalka jekla na svetu, čeprav k uvozu jekla v ZDA prispeva le dva odstotka. »Če bi vse države sledile primeru ZDA, bi to nedvomno imelo hude posledice za mednarodno trgovino,« so povedali na zunanjem ministrstvu v Pekingu.
Pocenile so se tudi delnice družb, ki jeklarske izdelke uporabljajo
Delnice proizvajalcev jekla in aluminija so se danes pocenile na borzah po vsem svetu, prav tako so se znižali tečaji delnic družb, ki te produkte uporabljajo - kot so proizvajalci elektronike in avtomobilov.
Foto: AFP
Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je posvaril, da bo ukrep prizadel avtomobilsko industrijo ter »precej« zvišal cene avtomobilov, ki se prodajajo v ZDA.
Delnice največjega jeklarja na svetu, družbe Arcelor-Mittal so se v Parizu pocenile za več kot štiri odstotke, njenega nemškega konkurenta Thyssenkrupp pa v Frankfurtu za skoraj tri odstotke. Za po približno tri odstotke so se znižali tudi tečaji delnic nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen in industrijskega koncerna Siemens.
V Londonu so se delnice ruskega proizvajalca jekla Evraz pocenile za več kot tri odstotke in bile glavni krivec za padec indeksa FTSE 100. Prav tako so se občutno pocenile delnice rudarskih družb Anglo American, Glencore in Rio Tinto.
Še pred tem so negativna gibanja zajela borze v Aziji. »Vlagatelji poskušajo oceniti, ali je to (Trumpova napoved carin) mišljeno izključno za jeklo, ali pa gre za prvi korak k širšim protitrgovinskim ukrepom,« je dejal analitik pri Manulife Asset Management William Hamlyn.
